Še 3 vikende... še 14x v službo... še 20 spat... in bomo v Brazilijiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Je treba posebej poudarjat, da se neizmerno veselim tega potovanja? In da je večina mojih misli te dni skoncentrirana prav tja? Verjetno da ne.
Te dni imam na sporedu še zadnja cepljenja. Ravno danes za tifus in me prav pošteno boli roka. Dober izgovor za gospodično Lenobo, ki se ji ne da na jogo. Naslednji teden še rumena mrzlica in potem sem za nekaj časa zaključila s tem.
Verjeli ali ne, ljudje so polni nasvetov glede potovanja treh punc v takoooo nevarno državo kot je Brazilija. In najbolj zanimivo pri vsem tem je, da tako razmišljajo predvsem teoretični poznavalci Brazilije. Pazi to in ono ipd. Svašta se lahko zgodi. Ja seveda se lahko. Tudi v Luxu. V Ljubljani. V Spodnjem Dupleku. In če veš, da je treba nekje biti bolj previden, to upoštevaš, a ne? Sem se pogovarjala kar z nekaj puncami (ja, punce !!!) iz službe, ki so že potovale po Braziliji in nobene drame.
Ena je celo sama potovala po Riu in je bilo vse ok, niti se ni počutila ogrožene. Je pa naletela na slovenskega turista, ki so ga oropali. Stric je imel za vratom fotoaparat, mladeniča sta prišla do njega, mu dvignila roke in ukradla fotiča. Ja, seveda. Bi lahko fotoaparat obesil še na bolj vidno mesto?
Druga sodelavka se je s frendico sprehajala po Riu. Ju ustavi policija in vpraša, če slučajno vesta, kje sta. Sta bili v faveli. In preživeli tud to.
Tadeja ima za sabo sicer res izkušnjo z ropom. Tako da, ja, tudi to se dogaja. Preverjeno.
Zna biti nevarno. Zato se pač pripraviš na takšno potovanje malo drugače kot če greš kampirat v Savudrijo. Če mi kaj ukradejo, pač ukradejo. Čeprav, glede fotk sem kar sentimentalna, tako da bom na kartice še posebej pazila. Vse ostalo je nadomestljivo.
Spomini pa tako ali tako ostanejo. Razen če jih ne dobim po glavi :)
Te dni imam na sporedu še zadnja cepljenja. Ravno danes za tifus in me prav pošteno boli roka. Dober izgovor za gospodično Lenobo, ki se ji ne da na jogo. Naslednji teden še rumena mrzlica in potem sem za nekaj časa zaključila s tem.
Verjeli ali ne, ljudje so polni nasvetov glede potovanja treh punc v takoooo nevarno državo kot je Brazilija. In najbolj zanimivo pri vsem tem je, da tako razmišljajo predvsem teoretični poznavalci Brazilije. Pazi to in ono ipd. Svašta se lahko zgodi. Ja seveda se lahko. Tudi v Luxu. V Ljubljani. V Spodnjem Dupleku. In če veš, da je treba nekje biti bolj previden, to upoštevaš, a ne? Sem se pogovarjala kar z nekaj puncami (ja, punce !!!) iz službe, ki so že potovale po Braziliji in nobene drame.
Ena je celo sama potovala po Riu in je bilo vse ok, niti se ni počutila ogrožene. Je pa naletela na slovenskega turista, ki so ga oropali. Stric je imel za vratom fotoaparat, mladeniča sta prišla do njega, mu dvignila roke in ukradla fotiča. Ja, seveda. Bi lahko fotoaparat obesil še na bolj vidno mesto?
Druga sodelavka se je s frendico sprehajala po Riu. Ju ustavi policija in vpraša, če slučajno vesta, kje sta. Sta bili v faveli. In preživeli tud to.
Tadeja ima za sabo sicer res izkušnjo z ropom. Tako da, ja, tudi to se dogaja. Preverjeno.
Zna biti nevarno. Zato se pač pripraviš na takšno potovanje malo drugače kot če greš kampirat v Savudrijo. Če mi kaj ukradejo, pač ukradejo. Čeprav, glede fotk sem kar sentimentalna, tako da bom na kartice še posebej pazila. Vse ostalo je nadomestljivo.
Spomini pa tako ali tako ostanejo. Razen če jih ne dobim po glavi :)
