Še sem tu

Res da zadnje čase bolj malo on-line. Sem že dobila pritožbe, da se nič ne oglašam na chate. Da nič ne napišem na blog. Hja no, tudi to se zgodi. Enkrat imam kaj več za povedat, drugič malo manj. Zdaj imam recimo več za brat. Sem v enem takem obdobju, ko res ful berem. Trenutno požiram tole:
Menda v kinu igra tudi že film.

Pa zgleda da se bo končno odprlo z učenjem masaž. Ja, to je res velika novica. Ni nobena skrivnost, da bi se rada naučila masirat in se enkrat, ko bo čas pravi, temu tudi resno posvetila. In da so mi v Luxu kar malo stopili na živc. Verjeli ali ne, tukaj najti tečaj masaže, je missioni imposible. Zdaj se je pa ponudil Raj, s komur grem večkrat na indijsko masažo glave, da bi zbral eno malo skupinico in imel tečaj. Jupiiiiiiii!!!!!!! Tko da... Ja, me že srbijo prsti. Mene sicer najbolj drži kitajska tui-na masaža, seveda pa nič ne škodi znat še kaj zraven.

Aja, še športni dogodek dneva. Danes bo v Luxu rugby tekma Lux- Slovenija. Brez zamere, samo res nisem niti vedla, da v Sloveniji obstaja rugby tim. No, glede na barvo neba, bo pa tole dans verjetno bolj mud fight kot kaj drugega. Dejmo naši!!!!!

Dober dan ali slab dan

Berem eno luštno knjigo in se nadvse zabavam ob pogledu avtističnega dečka na svet . No, v bistvu me zabava, kako on vidi ljudi okoli sebe, odnose med njimi. In da ima stvari precej drugače popredalčkane, kot jih imamo mi, t.i. normalni ljudje.

Kdaj je recimo dober dan? Ljudje, ki delajo(mo) v pisarnah, pravijo, da je dan dober ,če zunaj sije sonce. In slab, če zunaj dežuje. Ja le zakaj je to važno, če si cel dan v pisarni in je tam vreme itak skozi isto. Christopherjevi kriterije so malce drugačni. Ko se zjutraj z busom pelje v šolo in gre bus mimo 5h zaporednih rdečih avtomobilov, je to super dober dan. Če gre mimo 4h zaporednih rdečih avtomobilov, je to dober dan in če gre mimo 3h, je še kar dober dan. Če pa so to 4 rumeni avtomobili, je absolutno črn dan.

Mogoče ne bi bilo slabo malo premisliti o kriterijih za določanje dobrih in slabih dni. Sploh tistim, ki živimo v vremensko malce manj ugodnih območjih:) Le štetje sivih ali srebrnih ali črnih avtomobilov kot znak dobrega dneva bi odsvetovala :)

Pozabita na hčer, Sandra Gregory

Huuuh, tale knjiga mi je pa dala nekaj materiala v razmislek. Kar precejšnen vpogled v dogajanje za zaporniškimi zidovi. Domnevam sicer, da še dosti več, kot je opisanega v knjigi, a že to... Ma če koga mika dilanje, naj prebere, pa bo minilo. Hitro in neboleče.

Nikoli nisem kaj dosti razmišljala, po kakšnem principu delujejo zapori oz. kako se tam dogaja t.i. prevzgoja. No, ena informacija iz prve roke. V stilu "kdo bo psihično močnejši". Nekaj let preživeti v "Bangkoškem Hiltonu", v umazani celici, cca 60m2, kjer so poleg 70-120 zapornic spali še mačke, ščurki, podgane in ostali hišni ljubljenčki. Potem odnos in popolna neobčutljivost paznic do zapornic, tudi ko smrt postane nekaj čisto vsakdanjega. Če pozabijo pospraviti kakšno truplo, da to vendarle eksplodira na vročini. Ja, pač. Se zgodi. Tako tudi Sandra pravi, da je razvila neobčutljivost na takšne dogodke. Moraš, da preživiš. Kazni za neupoštevanje zaporniškega reda - od batin s pendrekom, do čiščenja greznice (ja, do pasu v drek in potem prepoved "tuširanja", če se tistemu umivanju lahko reče tuširanje), stanja na žgočem soncu, ... Ja, ni ravno balzam za psiho.

Ko sem brala to, sem misnila, da to je pa res top of the top, kar se človeku lahko zgodi v zaporu. No, očitno se lahko tudi angleških zaporih pohvalijo s "svojimi metodami". Sicer bolj user friendly prostori - s TV-jem, radiem, revijami, ni cenzure, skozi katero bi moralo vsako pismo, spodobni tuši in wc-ji, možnostjo študija na daljavo, telovadnice ... Možno tudi, da je Sandra angleške zapore doživljala še kot večji pritisk, ker je bila že relativno dolgo notri (skupaj s tajskimi 7,5 let) in ker se dolgo časa nikamor ni nič premaknilo z njeno pomilostitvijo. Več je bilo psihičnega nasilja v smislu, da so imeli posamezni pazniki/paznice koga na piki, da so ustrahovali in nadlegovali zapornic. In že samo dejstvo, da si v elitni družbi morilcev, pedofilov, posiljevalcev ne vpliva ravno vzpodbudno na moralo. In to da te brez kakršnega koli pojasnila premeščajo iz enega v drug zapor, v takšnega ki je na glasu "najhujšega na Otoku".

Še malo zaporniške zabave: Podtakneš požar, tako da je treba poklicati gasilce. In kaj se lahko tem zapornicam boljšega zgodi, kot da v njihove prostore zakoraka cela četa MOŠKIH !!!! :D

Predvsem me je pritegnil psihološki vidik knjige oz. njeno doživljanje zapora in ostalih zapornic. Čeprav moram reči, da mi je malce dvignilo pritisk, ko začne opravičevati in razlagati kako ok je ženska, ki je bila obtožena 9 umorov, od tega njen otrok in pastorka. Pa ja! Mogoče "kriva" tudi časovna distanca, s katere je pisala svojo zgodbo (?). OK, je žensko pač spoznala v "drugi luči", samo ne mi nalagat o prijaznosti! Da ženska rabi psihiatra pa ja. Saj res... O tem pa ni nič napisala, če so imeli kakšno psihološko/psihiatrično zdravljenje. Nek zdravnik se je vsake toliko prikazal - v supergah, da je lahko na hitro zlaufal ven, če bi bilo treba :)

Drage bralke in dragi bralci, to bo za danes vse. Vaša poročevalke iz "Bangkoškega Hiltona" se počasi odpravlja v horizontalne dimenzije.

p.s. Danes sem si pa privščla en dooooolg sončen (!!!) sprehod. Ja, je za zapisat. Sonce se sem ne zgubi pogosto.

Pijevo življenje, Yann Martel

Mogoče naslov koga asociira na padra Pia, italijanskega meniha, poznanega po stigmatah. Ne, nobene veze z njim. Knjigca je super, priporočam v branje. Ne bom pa tukaj o vsebini, google premore kar nekaj povzetkov.

V prvem delo knjige me je pritegnilo Pijevo raziskovanje različnih ver. Je ugovotil, da on bo pa hinhujec, kristjan in musliman. Vse lepo in prav, dokler vsi trije "očetje" teh cerkva niso izvedeli, da Pi pa le ni SAMO hindujec/kristjan/musliman. So se skupaj s Pijevo družino srečali na nedeljskem sprehohu. No, takole so pandit, župnik in imam zagovarjali, zakaj je le njihova vera prava (na str. 81-83):

(imam) " Hindujci in kristjani so malikovalci, veš. Imajo cel kup bogov." "Muslimani pa kup žena", je siknil pandit. Župnik je oba premeril s prezirljivim pogledom. "Piscine," je skoraj zašepetal, "samo Jezus prinaša odrešitev." "Traparija! Kristjani ne vedo ničesar o veri, " je zarobantil pandit. "Že zdavnaj so zašli z božje poti," je dodal imam. "Kje pa je Bog v tej vaši veri?" se ni dal župnik. " Niti enega samega čudeža ne poznate. Je to sploh kaka vera?" "Vera je, ne pa cirkus, kjer mrliči vsevprek skačejo iz grobov. Muslimani se držimo temeljnega čudeža življenja. Ptice, ki letijo, dež, ki pada, žito, ki raste... Ti čudeži so nam povsem dovolj." "Vse lepo in prav, ampak mi radi vemo, da je Bog res z nami." "Aja? Veliko je imel od tega, da je prišel med vas, ni kaj. Skušali ste ga ubiti! Pribili ste ga na križ z debelimi žeblji. Se mar tako ravna s prerokom? Mohamed, mir z njim, je med nami širil božjo besedo, ne da bi ga kdo poniževal, in umrl od starosti." "Božjo besedo? Tisti nepismeni puščavski kramar? Navadne epileptične blodnje, ki jih je povzročilo zibanje na kameli, ne pa razodetje. Če mu ni že prej sonce spražilo možganov." ... "Pravi se oglaša! Gonjač sužnjev, zagovornik kastnega sistema. Hindujci spravljajo ljudi v suženjstvo in častijo načičkane lutke." Imam je kar pihal. "Hindujci obožujejo zlata teleta in klečijo pred kravami," je pristavil lonček župnik. "Kristjani pa klečijo pred belcem. So častilci tujega boga in prekletvo za vse druge rase." "Pa še svinino jedo, kanibali" je pribil imam.

In še ena iz splava...
"Marsikaj postane pogrešljivo. Srečo najdeš, kje jo pač lahko. Si na samem dnju pekla, pa sproščeno sediš s prekrižanimi rokami in se smehljaš kot najsrečnejši človek na svetu. Zakaj? Ker imaš v vedru majhno crknjeno ribo." (str. 230)

Mi je všeč zgodba, pa tudi humor je super. Tisto zgoraj, kreg treh ver, sem se na glas smejala v letališki čakalnici :D

Kiss Kiss, Roald Dahl

Knjiga, ki sem jo prebrala na morju. Malce... recimo temu drugačna knjiga. Vsekakor zelo zabavno branje, ki je vsake toliko povzročilo moje glasno komentiranje. Predvsem pri zgodbicah (11 krajših je v knjigi), kjer avtor opisuje odnose ženska-moški in sicer običajno dolga leta zatirana žena, ki je vdano služila tiranskemu možu. In potem se v eni zgodbici zgodi, da je ta vdana zatirana žena pozabila na moža v pokvarjenem dvigalu. Ko pa se je čez nekaj tednov (veselo) vrnila domov, je bilo seveda že prepozno.

Najbolj bizarna je pa tale... Gospod mož ima neozdravljivo bolezen in na pregovarjanje znanstvenika se odloči po smrti zapustili svoje telo v znanstvene namene. No, ne ravno telo. Možgane in eno oko, če sem natančnejša. Priključeni na umetno srce naj bi možgani namreč živeli še doooolga leta in ohranili vse znanje, spomine... Oko je videlo. To je bilo pa tudi vse. Ostali čuti so šli adijo. No, in če sem že začela z ubogimi zatiranimi ženami. Tudi ta gospa žena je po prvotnem neodobravanju ugotovila, da ji je takšen mož kar všeč - zreduciran na možgane z očesom v banjici. Zdaj bo lahko pa ona šefica!

Pa ne se zdaj ustrašit knjige. Je še kaj drugega kot plavajoči možgani :)

Menda pa Dahl piše tudi fenomanalne pravljice. Še nisem brala, malo poguglala in slišala dobre kritike. Zgleda obetavno. Tudi njegova uradna spletna stran je zanimiva.

Umetnost življenja, E. Fromm

Knjiga, ki je v mojih zbirki že dobri dve leti in sem jo že parkrat začela brati, a do konca ni in ni šlo. Sedaj je. Končno.

Knjiga o umetnosti življenja torej. O usmerjenosti k imeti oziroma o usmerjenosti k biti (Imeti ali biti je druga knjiga istega avtorja, ki me tudi še čaka tam na polici). Do izpopolnitve sebe vodi slednja. Knjiga polna materiala za razmislek.

Nekaj praktičnih smernic, kako se usmeriti na poti do biti:

• z zbranostjo
  
• z meditacijo (pomaga pri zbranosti, umiriti um)
  
• s psihoanalizo, samoanalizo, raziskovanjem svoje duševnosti
  
• s kritičnim mišljenjem
• z zavedanjem
  
• z budnostjo
  
• z osredotočanjem

Mogoče vam vsaka alinea posebej ne pove dosti, naj prebudijo vašo radovednost. Tudi se ne bi spuščala v podrobnosti Frommovega nauka. Le nekaj citatov in razmišljanj...

Zakon človeških odnosov... Ni ga stika med dvema človeškima bitjema, ki ne bi vplival na oba. Naključno srečanje, pogovor... (str. 33)

Sebe lahko popolnoma vidim le toliko, kolikor vidim sebe v odnosih do drugih in drugih so sebe (str. 96).

Ja, verjamem, da smo si ljudje kot ogledala eden drugemu, da se tako učimo, predvsem o sebi, posredno tudi o drugih, o odnosih med nami. Torej o življenju. Kaj pa je naše celo življenje drugega kot splet takšnih in drugačnih odnosov? Z družino, prijatelji, znanci, sodelavci, nenazadnje imamo odnos tudi do denarja, avtomobilov, stanovanj, hrane, in še in še...

V poglavju o budnosti (str. 49), Fromm navaja primer, kako lahko v nekem trenutku obraz ene osebe vidimo povsem drugače kot smo ga kdajkoli prej. Se vam je to že zgodilo? Sem opazila, da meni večrat. Ko sem nekoga videla prvič, drugič... Ja, sem videla fasado, ki jo je oseba kazala. Potem se mi je zgodilo, da sem videla karakter te osebe preko njenega/njegovega obraza. Obraz neke osebe mi je bil tako sprva zelo privlačen, lep obraz, če pa je prišel ven drugačen karakter, je bil tudi obraz čisto drugačen. Ali obratno. Lahko mi je bil nekdo povsem neprivlačen, ko pa sem spoznala prijetno osebnost, mi je tekšen postal tudi njegov/njen obraz. Opazila pa sem tudi, da že vedno bolj začutim druge ljudi in tako ne prihaja več toliko do teh razhajanj. In verjamem, da vedno bolj tudi bom.

...pride ven karakter, spoznam osebnost... Na to temo tudi A. de Mello v knjigi Zavedanje. Jo imam namen še enkrat prebrati, tako da več o tem drugič. Zdaj le... Ljudje ne razočarajo, se ne spreminjajo, kažejo tako in drugače. Težavo imamo sami, ker si nekoga predstavljamo na nek način, mu pripisujemo lastnosti, dejansko pa ga ne poznamo. Se ne zavedamo. Nismo prebujeni. In zato tudi tisto... čisto drugačen je kot takrat, ko sva se spoznala. Niti ne, le lastna slika o tej osebi se je spremenila.

Prva oseba množine, C. West

Še ena knjiga, ki mi je na Brniku padla v roke. Avtobiografska pripoved človeka, ki je odkril, da ima bolezen imenovano multipla osebnost oz. osebnostna disociativna motnja. S pomočjo terapevta je v sebi odkril 24 razičnih osebnosti. Vsaka ima svoje ime, so različnih starosti in obeh spolov. Te osebnosti pa je razvil kot obrambni mehanizem na incestno zlorabo, katere žrtev je bil kot otrok. Na ta način je na dogodke iz otroštva pozabil, dokler...

Blazno zanimivo branje mi je bilo tole. Na trenutne ogabno, sploh tam kjer opisuje, kako sta ga zlorabljali mama in babica. Fuuuj!!! Gravž!!! In vse tiste osebe v njegovi glavi. Se poznajo med sabo, govorijo ena čez drugo. Sem že mislila, da se bo meni kaj odpelo v glavi. In čisto iskreno, sem na trenutke tudi podvomila o tem kaj piše. Pa neeee, to ne more biti res!!!

Tako da sem pobrskala še po internetu in našla nekaj zanimivih zadevic. Recimo tale članek - za bojše razumevanje. Še kritika knjige. In če poguglaš multiplo osebnost, ti med prvimi zadetki vrže tudi link na tale blog. V bistvu od Lili brat. Hja, tudi ta razlaga multiple osebnosti je zanimiva. Zabavna. Mi je všeč pisanje.

Za konec še malo romantike ...

"Kakor če ponoči ležiš zunaj na travi, gledaš v zvezdno nebo in ne veš, kje se nehaš in kje se začne vesolje." (West, str. 103)

Fish! Filozofija po ribje - S.C. Lundin, H. Paul, J. Christensen

Knjiga, ki mi je v nedeljo na Brniku (oz. "Letališču Jožeta Pučnika ") padla v roke. Opazil jo je moj kadrovski-jaz, bolj s stališča motivacije drugih. Če bom kdaj rabila. Med branjem se mi je kmalu posvetilo. Zakaj mi je padla v roke. "Odlagališče strupene, negativne energije". Enkrat sem že bila tam, me je potegnilo notri. Sama sem to poimenovala "gnezdo nezadovoljstva". Knjiga je bila tokrat v opozorilo. Nevarnost gnezdenja!!!

"Parabola o iskanju in odkritju globokega vira energije, ustvarjalnosti in strasti, ki obstaja v vsakem izmed nas. Vse to lahko odkrijemo na ta način, da se naučimo ljubiti tisto, kar delamo, četudi ne moremo vedno delati tistega, kar ljubimo."

Kako?

1. Izberi svoj odnos do dela (Vedno imamo možnost, da se odločimo o načinu dela, kljub temu da nimamo vedno možnosti lastne izbire dela samega.)
2. Igra (zabavaj se pri delu)
   
3. Polepšaj jim dan (sebi, strankam)
4. Bodi pozoren (do samega sebe, sodelavcev, strank)

Jaz sem svoj odnos že izbrala. Tudi do življenja.

p.s. V Slo so na to temo organizirana tudi izobraževanja.