Oh, ta Francoščina

Učenje francoščine postaja že malce bol zabavno. Malce... Ne sicer, da skačem in delam salte od veselja vsak četrtek zjutraj. Ne gladam pa tudi več na uro cele tiste 4 ure in odštevam do konca.

In potem frenč v praksi. Se mi zdi da ne veliko boljše kot pred 2 letoma, ko sem prišla sem. OK, da ne bom pretiravala. Malo boljše že, se ji pa rajši izognem, ker slej kot prej klončam z izbuljenim pogledom francosko govorečega osebka nasproti mene, ki pravi QUAI (izg: qua)? Quai si rekla?

Sem imela en tak fajn pripetljaj prejšnji teden. Se naročim k frizerju (že pred 2 tednoma!!!!). Pridem v salon in mi gospodična mična pove, da pa nisem naročena ob 12h, ampak ob 2h (14h). Deux/douze... Malo drugač obrneš usta in dobiš 2 uri razlike :)

Vdih. Izdih. Ok, se zgodi. Potem dilanje za nov termin (seveda s šefom, ker z drugimi zelo pomembnimi osebami za pultom pač ni šlo), že naslednji dan.

Hecno mi je bilo, da sem prejšnji dan svojo francosko govorečo sodelavko prosila, da mi preveri v salonu, če moj rendez-vous druži. Jp, ob 12h.

Verjeli ali ne, ampak tale frenč je res malce frustrirajoča. Če se prav spomnim, sem bila v Italijanščini in Nemščini spodobna sproducirat osnove stavke že kar hitro. Tu pa po 2h letih še tema. Bolj ali manj.

Še fotke

Kot obljubljeno, še FOTKE iz Nizozemske.

Uživajte :)

Več kot le kanali, mlini na veter in travca

To sem izkusila v preteklih dneh. Ni ga lepšega kot mesec maj. Še posebej, če človek dela v Luxu (in še kje), kjer si v tem mesecu privoščimo kar 2 dooolga vikenda. Enega sem posvetila obiskom iz Slo, drugega pa road-trippu po Nizozemski. In bil je fantastičen (dolg) vikend. Dobra družba je bila zagotovljena že v štartu. Logistična oprema (beri: avto) tudi, sončno vreme ... seveda :D

Prva postaja je bilo mestece Alkmaar. Prvi veliki dogodek piknik na travci ob kanalu. Ne čisto, ampak skoraj kot na morju.

Proti večeru premik v B&B. Vesolje čisto zase. Res vesolje. Že ulice po katerih sva se vozili do tja so imele čisto space imena. Mercuriusstraat, Saturnusstraat, Jupiterstraat... Vrata odpre prijazna babica in naju povabi na vrt. In to ne čisto navaden vrt. Vrt z veliiiiiko obiskovalci. Palček, žaba, krtek. Da omenim samo tiste najbolj očitne. Za lažje razumevanje... Toliko šare kot sem jo videla na tistem vrtu, še v življenju nisem imela pred očmi. Hja, 7 otrok je šlo vsak po svoje, pa je treba tako ali drugače zapolnit prostor. To še ni bilo vse. Pridemo v sobo. Uuuups!!! Danes nas bo pa malo več spalo v eni sobi. Babica namreč zbira punčke. In jih ima že polno sobo. In ena izmed njih zgleda kot čisto ta pravi Chuckie. In ena druga... recimo, da kot Chuckijeva sestrična. Weird!!!

Ma je bilo luštno. Malce čudno, a luštno.

Iz Alkmarja naprej oz. nazaj proti Den Haagu. Oz. prej še postanek na sipinah v Bloemendaalu. No, tako sva razumeli iz vodnika. Pa prideva v B. in naletiva na čisto ta pravo plažo. As far as the eye can see. Dooooolga peščena plaža. In vroče sonce. In me čisto v šoku. Kaj? Nizozemska da ima plaže? Takšne, kamor greš v kopalkah? In se sončiš? Če si zelo korajžen še malo skopaš? Jep, tudi to ima Nizozemska. Me sva malo zavihali kavbojke in to je bilo še najbližje, kar sva prišli uniformi za plažo. Čisto naju je presenetlo, res.

Zadeti od sonca v Haarlem. Na bolj kratek obisk, ker sva ugotovili, da čez 1 uro v Den Haagu zaprejo turist office, me pa brez hotela. Črta in gremo. Seveda uspešno.

Den Haague... Simpatični parkci (ob kanalih), trgi, lokalčki. Odpuljene trgovine - na najino žalost zaprte (nedelja in praznik - super kombinacija za šoping). Polno barčkov in prijaznih natakarjev/natakaric. Sem ugotovila, da to zelo cenim od kar živim v Luxu, ker so tu v gostinstvu (večinoma, ne pa vsi) cepljeni proti prijaznosti.

Zgodnje jutro in skok na zajtrk v Delft. Še eno pravljično mestece. In potem v Scheveningen, na obisk k hecnim možicem na obali.

Pred večerno toaleto je ostalo še nekaj časa. Kaj pa če bi (še) en drink na trgu? Seveda. In pride mimo ena simpatična gospodična in pove, da njen band zvečer igra v lokalu tam čez cesto. Smo za? Pa ja! Just perfect. Super večerja v indijski restavraciji (natakarji bi naju peljali tudi na ogled tulipanov:) in potem še muzika. In to fenomenalen band. Mi ni bilo jasno, od kje so vokalistke potegnile tiste glasove. Res. Vsake toliko so mi kar mravlje zaplesale po telesu.

Za zadnji dan zajtrk v Den Haagu. V prebujanju jutra. In ugotovitev, da lahko gre Nizozemska na seznam tistih držav, kjer bi se pa dalo živeti. Res. Komot. Kdo ve... mogoče pa res.

p.s.: Fotke bodo.

In so šli

Moji obiski namreč. Cel teden sem bila penzion »Chez Mateja« [še mateža]. Full house, ma je blo fino. Še vedno je pa kosmato. Jp, na obisku je bil tudi en črn kosmatinec (Dim od Mance), ki se zelo rad igra, da je tepih. Menda bom njegovo dlako sesala še en lep čas. Čisto za info… Ko sem se preselila v Lux, sem po parih mesecih še vedno našla njegove dlake med mojimi cunjami, pa sem ga v Slo samo vsake tolk kaj popazila al pa samo počohala :)

Tudi tokrat sem z obiski odkrila še kaj novega tu okoli. Recimo živalski vrt v Amnevillu. In se zaljubila v Olafa. Vem, da je plehko, samo… če je pa takoooo leeeeep. In visok. In blond. In ima močne roke. In je oh in sploh the best.

Zdaj pa srfam po netu in za predstavitev pri Frenč iščem kakše zabavne info o Luxiju. Recimo tale: da je v Luxu najvišja poraba alkohola/prebivalca na svetu. Tako statistika. Dejstva pa, da menda hodijo Nemci in Belgijci čez mejo po zaloge, ker je tukaj ceneje.