nedelja, 9. december 2007

Sijaj, sijaj sončece...

Ne bi mogle izbrati boljšega časa za pobeg iz Luxa, kot je sedaj. Ne samo da je tu že nekaj časa prava pušoba, zdajle še ščije 500/uro. Bo treba najt eno luknjo med temi preklami, da se prebijem do kavice na Garu.

Preden sem prišla v Lux, se nikoli nisem toliko pogovarjala o vremenu, kot se sedaj. Niti da bi sama razmišljala toliko o tem fenomenu. V Sloveniji ima človek 4 letne čase, imaš vse - sneg, sonce, dež,... Tukaj pač ni tako. Je veliko več dežja in predvsem manj sonca. In verjetno najboljši recept, da te to ne obemenjuje in da se vsi pogovori ne vrtijo samo okoli dežja in nesonca, da se enostavno naučiš živeti neodvisno od tega ali zunaj padajo prekle ali žge sonce. Meni to ni tako enostavo. Če je sonček, se spokam ven in uživam v hajkanju po Luxu, po kakšnem parku, gozdičku. Dosti tega se najde. In niti nisem zahtevna, samo fino mi je, če sem zunaj. Zdaj pa enostavno nimam volje, da bi spakirala svojo leno rit iz stanovanja. Toplega stanovanja :)

Ok, smo zmenjeni za kavo, tako da me vsaj dužba zvleče ven. In tudi zvečer bom naredila en premik k sodelavki, ki bo kuhala bujto repo :) Aha, gastarbajterji smo vedno hvaležni, če se kdo loti kuhanja prave slovenske hrane, še najraje če je kaj na žlico. Mmmmmm :)


Dopoldan me je poklical Steve, ki uživa v avstralskem poletju. Poletjeeeee!!!!! Ko gre človek zjutraj na plažo in se vrže v morje. Mi je bil pravi užitek, ko sem ga poslušala, kako uživa down there. Jst bi tuuuuuud!!! Oooo jaaaa, saj bom. Že čez 3 dni !!!


nedelja, 2. december 2007

Selim se... but... I'll be back

ajetaMateja se počasi (in začasno) seli na ajetaMBrazil.

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da imam glavo že bolj kot ne v Braziliji (no, en delček možganov se sicer še matra s francoščino, ki jo pišem ta teden... in en drugi tudi tava malo na okoli).

Včeraj sva šli s Tino v Bruselj k Olgi, da smo še malo predebatirale naš plan. Več o tem na
ajetaMBrazil.

In glede nato kako zdaj zunaj divja dež in se za njim podi veter... Kaj naj drugega kot da se še bolj veselim toplega meseca, ki je pred mano. Kaj toplega. Vročeeeeeegaaaaaa!!! Zgodi se lahko tudi 40 stopinj. In ker sem iz cukra, se sicer lahko stopim, a se bom že potrudila in pazila nase, da se ne vrnem v tekočem agregatnem stanju :) Sicer tolikšne količine tekočine niti ne bi pustili na avion :D




sreda, 21. november 2007

Final countdown

Še 3 vikende... še 14x v službo... še 20 spat... in bomo v Brazilijiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Je treba posebej poudarjat, da se neizmerno veselim tega potovanja? In da je večina mojih misli te dni skoncentrirana prav tja? Verjetno da ne.

Te dni imam na sporedu še zadnja cepljenja. Ravno danes za tifus in me prav pošteno boli roka. Dober izgovor za gospodično Lenobo, ki se ji ne da na jogo. Naslednji teden še rumena mrzlica in potem sem za nekaj časa zaključila s tem.

Verjeli ali ne, ljudje so polni nasvetov glede potovanja treh punc v takoooo nevarno državo kot je Brazilija. In najbolj zanimivo pri vsem tem je, da tako razmišljajo predvsem teoretični poznavalci Brazilije. Pazi to in ono ipd. Svašta se lahko zgodi. Ja seveda se lahko. Tudi v Luxu. V Ljubljani. V Spodnjem Dupleku. In če veš, da je treba nekje biti bolj previden, to upoštevaš, a ne? Sem se pogovarjala kar z nekaj puncami (ja, punce !!!) iz službe, ki so že potovale po Braziliji in nobene drame.

Ena je celo sama potovala po Riu in je bilo vse ok, niti se ni počutila ogrožene. Je pa naletela na slovenskega turista, ki so ga oropali. Stric je imel za vratom fotoaparat, mladeniča sta prišla do njega, mu dvignila roke in ukradla fotiča. Ja, seveda. Bi lahko fotoaparat obesil še na bolj vidno mesto?

Druga sodelavka se je s frendico sprehajala po Riu. Ju ustavi policija in vpraša, če slučajno vesta, kje sta. Sta bili v faveli. In preživeli tud to.

Tadeja ima za sabo sicer res izkušnjo z ropom. Tako da, ja, tudi to se dogaja. Preverjeno.
Zna biti nevarno. Zato se pač pripraviš na takšno potovanje malo drugače kot če greš kampirat v Savudrijo. Če mi kaj ukradejo, pač ukradejo. Čeprav, glede fotk sem kar sentimentalna, tako da bom na kartice še posebej pazila. Vse ostalo je nadomestljivo.
Spomini pa tako ali tako ostanejo. Razen če jih ne dobim po glavi :)




nedelja, 11. november 2007

Kandidaza

Sem že malo pozabila nanjo, a so me zadnjič v Sloveniji nekaj spraševali o tej temi. Člankov je res veliko, tako da jih bom kar prilepila sem.

Čisto čisto na kratko: kandidaza je ena gljiva, ki jo imamo v telesu vsi. In če je posejana v normalnih količinah, nobene panike, če se je madam preveč udomačila pa... not good. Piše vse v člankih, tako da ne bi ponavjala.

Poleg diete so dobrodošli tudi kakšni pripravki. Recimo:
Kandidaza gre z roko v roki z zakisanostjo telesa oz. če sem prav razumela, telesa, ki ni zakisano, kanidaza ne napade. Bom pobrskala še malo o tem in objavila drugič.

torek, 6. november 2007

Baby tour

Ko pridem v Slo, je večina mojih obiskov namenjena dojenčkom. Tokrat sem imela bližnje srečanje s 6imi. In še eno lepo nosečko, ki pa bo ob mojem naslednjem obislu Slo tudi že mamica.

Zdaj je bila
zvezda je mala Iza, s katero sva se videli prvič. Fuuuul lepa dojenčica.
Sta mi očka in mamica dovolila, da sem jo nahranila. No, za plenice se nisem zagrebla :)

Iza z mamico Andrejo
Iza s teto Matejo

In še moj veliki dojenček, sestrična Ana. Me uči igrati, risati... Ni tako enostavno. Ima pa mala neverjetno bujno domišljijo, tako da idej ne zmanjka.







Jesen


A ni to en paradoksen letni čas? Na eni strani prava simfonija toplih barv, potem pa pride tista siiiiiva, dolgočaaaasna, teeeeemna... Prvo imam rada, ona druga pa... Se jo da ukiniti?




Tudi Ljubljana je bila super v teh dneh. Sem uživala. Zelo.


Moj jesenski fotosešn je pa tule - Šentrupert nad Laškim, Laško in Ljubljana.

(Ne)kadilske novosti v Sloveniji

Sem ugotovila, da tole preganjanje kadilcev ni slaba stvar. Itak, lokali niso zakajeni. Da pa gostilnci, predvsem lastniki barov, pozimi ne bi bili prikrajšani za obiske, so si omislili dekce in grelnike. Jupiiiii !!! Meni je kofetkanje in pijačkanje zunaj super, pa še zebe ne.

Sicer smo v restavraciji prišli do tega, da manjkajo pepelniki na mizah. Človek je včasih le dal kakšno majhno odpadno zadevo notri, recimo ovitek od zobotrebcev. Kaj zdaj? Kante za smeti pod mize?

Pa še malo smeha... Ko smo rezervirali mizo, sem zadaj prav na glas vpila, da REČ ZA NEKADILCEEEE!!! Hja, se zgodi tudi najboljšim :)