Ta projekt je bil v planu že en lep čas. Najprej tisti predsodek, da surovega mesa pač ne bom metala vase. Potem me je nekaj suši navdušenecev le prepričalo v nasprotno.
Ni za skakat do lune, mi je bilo pa čisto ok. Nekega posebnega okusa po surovi ribi nisem čutila, bolj hren (sploh prvi zalogaj, ki je bil občutno premočan) in sojino omako. Mi je pa všeč sam izgled hrane. Lepi barvni kupčki :)
Glede na to, da pa že en lep čas ne jem mesa (razen tu in tam kakšno ribico), je bilo le malo preveč crkovine. Zjutraj sem se zbudila cela zabuhla, komaj vidla skozi tiste balone okoli oči. Sem imela filing, kot da sem pojedla kita :)
Bogatejša torej za eno izkušnjo, še vedno pa ostaja moja numero uno indijska kuhinja.
Ni za skakat do lune, mi je bilo pa čisto ok. Nekega posebnega okusa po surovi ribi nisem čutila, bolj hren (sploh prvi zalogaj, ki je bil občutno premočan) in sojino omako. Mi je pa všeč sam izgled hrane. Lepi barvni kupčki :)
Glede na to, da pa že en lep čas ne jem mesa (razen tu in tam kakšno ribico), je bilo le malo preveč crkovine. Zjutraj sem se zbudila cela zabuhla, komaj vidla skozi tiste balone okoli oči. Sem imela filing, kot da sem pojedla kita :)
Bogatejša torej za eno izkušnjo, še vedno pa ostaja moja numero uno indijska kuhinja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar