Učenje francoščine postaja že malce bol zabavno. Malce... Ne sicer, da skačem in delam salte od veselja vsak četrtek zjutraj. Ne gladam pa tudi več na uro cele tiste 4 ure in odštevam do konca.
In potem frenč v praksi. Se mi zdi da ne veliko boljše kot pred 2 letoma, ko sem prišla sem. OK, da ne bom pretiravala. Malo boljše že, se ji pa rajši izognem, ker slej kot prej klončam z izbuljenim pogledom francosko govorečega osebka nasproti mene, ki pravi QUAI (izg: qua)? Quai si rekla?
Sem imela en tak fajn pripetljaj prejšnji teden. Se naročim k frizerju (že pred 2 tednoma!!!!). Pridem v salon in mi gospodična mična pove, da pa nisem naročena ob 12h, ampak ob 2h (14h). Deux/douze... Malo drugač obrneš usta in dobiš 2 uri razlike :)
Vdih. Izdih. Ok, se zgodi. Potem dilanje za nov termin (seveda s šefom, ker z drugimi zelo pomembnimi osebami za pultom pač ni šlo), že naslednji dan.
Hecno mi je bilo, da sem prejšnji dan svojo francosko govorečo sodelavko prosila, da mi preveri v salonu, če moj rendez-vous druži. Jp, ob 12h.
Verjeli ali ne, ampak tale frenč je res malce frustrirajoča. Če se prav spomnim, sem bila v Italijanščini in Nemščini spodobna sproducirat osnove stavke že kar hitro. Tu pa po 2h letih še tema. Bolj ali manj.
sobota, 24. maj 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
4 komentarji:
hehhe, nisi edina, to z 12 in 2 se je zgodilo meni, ko sem prvo leto življenja v Belgiji in brez znanja iskala v vrtcu še ne triletnega sina in ko so če vprašali, koliko je star, sem rekla 12 namesto dve in pol in me poslali na drug konec šole- vrtca in ko ga nisem našla, me je pograbila panika!
Zdaj, po nekaj letih, se skregam v fr, da je veselo, a začetki so vedno obupni!
Fajn bodi.neikka
Zakaj nč več ne pišeš?? :(
no ti, boš še napisala kaj?
Si prenehala pisati? Pa ne zaradi FRA :D
Objavite komentar