Še sem tu

Res da zadnje čase bolj malo on-line. Sem že dobila pritožbe, da se nič ne oglašam na chate. Da nič ne napišem na blog. Hja no, tudi to se zgodi. Enkrat imam kaj več za povedat, drugič malo manj. Zdaj imam recimo več za brat. Sem v enem takem obdobju, ko res ful berem. Trenutno požiram tole:
Menda v kinu igra tudi že film.

Pa zgleda da se bo končno odprlo z učenjem masaž. Ja, to je res velika novica. Ni nobena skrivnost, da bi se rada naučila masirat in se enkrat, ko bo čas pravi, temu tudi resno posvetila. In da so mi v Luxu kar malo stopili na živc. Verjeli ali ne, tukaj najti tečaj masaže, je missioni imposible. Zdaj se je pa ponudil Raj, s komur grem večkrat na indijsko masažo glave, da bi zbral eno malo skupinico in imel tečaj. Jupiiiiiiii!!!!!!! Tko da... Ja, me že srbijo prsti. Mene sicer najbolj drži kitajska tui-na masaža, seveda pa nič ne škodi znat še kaj zraven.

Aja, še športni dogodek dneva. Danes bo v Luxu rugby tekma Lux- Slovenija. Brez zamere, samo res nisem niti vedla, da v Sloveniji obstaja rugby tim. No, glede na barvo neba, bo pa tole dans verjetno bolj mud fight kot kaj drugega. Dejmo naši!!!!!

Pomlad je tu

Takole danes...

OK, zdej pa dost

Spamanja po mojem blogu namreč.
Uvajam "Comment moderation".

Najboljši mi je bil pa tale zadnji... Ko mi je v angleščini napisal, kako zanimiv je moj blog :) Hja no... angleščina... slovenščina... Res, če razumeš eno, boš tudi drugo.

Pozdravček vsem in lep vikend.

Še malo o hrani

Da kar nadaljujem pravljico o prehrani brez sirov...

Ker brez pač ne gre, sem v Živi kupila nekaj veganskih. Ne morem rečt, da je to isto kot pravi siri, okus sicer čisto drug. Samo so mi pa tudi tile zelo okusni in mislim, da mi z njimi ne bo problema zdržat brez pravih sirov.

Poleg tega pa še ena veganska pogruntavščina: namazi iz sončničnih semen (npr. Ibi ali Zwergenwiese ; slovenska Jablana ima pa super čičerikin namaz). Za na kruh, poleg tega pa še fino za zgostitev omakc, da se izognemo smetani.

Če bi radi delali namaze doma:

• čičerikin namaz
• namaz iz sončničnih semen

Skupaj za zdravje človeka in narave je spletna stran z ogromno dobrih informacij, lahko vas tudi malce pretrese (zato se pred uporabo ne posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom), med drugim tudi precej receptov.

Pomladansko čiščenje

Jp, me že daje počasi. Tisti občutek, ki se že kar nekaj pomladi povrsti prebuja. Da bo treba telo očistit strupov. Tokrat sem si zadala malce daljši proces, ne samo 2 tedna posta in potem konec.

Že med dopustom sem bila v LJ na koloniku. Joj, ljudje, ko bi vi vedli kaj vse je tam not v črevesju ?!?!?! Domnevam, da ne samo v mojem. Škoda mi je le, da nikoli nimam dovolj časa, da bi lahko kolonik ponovila večkrat in res spucala vso nesnago ven. Po samem koloniku sem čutila precejšnjo utrujenost, samo potem, ko mine, je pa super.

Še malo bolj prijetno čiščenje... Z masažo namreč. Tudi tam gre ven svašta. In seveda tudi tukaj ne samo na fizičnem nivoju.

Potem sem se odločila, da (za nekaj časa) črtam iz jedilnika, vse kar je šlo mimo živali. Ja, tudi moje preljube sirčke. RAzlog je pa v tem, da imam mi že nekaj mesecev kaplja in curlja iz nosu in se nikakor ne rešim te sluzi iz sinusov. Sicer sem precejšen skeptik glede takšnega prehranjevanja, ma bom sprobala, da vidim, kaj rečejo sinusi.

Čajčki, čajčki... Ena menda precej učinkovita novost v naših lekarnah je čaj Flor Essence. Nisem ga še pila, kolikor pa vidim po forumih, je zelo dobra zadeva tudi za čiščenje/razstrupljanje telesa. Jaz sem že nekaj tednov na Clipperjevih detox čajih (organic in ajurvedski) - sploh ajurvedski mi je super, ker ima precej močan okus po mojem preljubem ingverju. Potem sem danes dobila še priporočilo, da naj kupim Weledino brezovo olje proti celulitu. Ne, nobenih čudežev, kot recimo da mi bo stran odpadlo pol riti, ne obljubljajo. Razstruplja tkivo in pospešuje odvajanje vode iz telesa. Zraven paše tudi brezov piling.

Drugače se pa psihično pripravljam na post. Moram priznat, da res psihično, ker mi še ni naredil tisti pravi klik v glavi, za katerega vem, da mora preskočiti. Če ne ni nič od posta. Been there, seen that... pa se ni obneslo. Bom pa ta vikend malo očistila jetra. Mogoče mi pa še klikne vmes ;) Ja, klik in še malo sončka rabim, da me bo grel.

Bjonda goes to sushi

Ta projekt je bil v planu že en lep čas. Najprej tisti predsodek, da surovega mesa pač ne bom metala vase. Potem me je nekaj suši navdušenecev le prepričalo v nasprotno.

Ni za skakat do lune, mi je bilo pa čisto ok. Nekega posebnega okusa po surovi ribi nisem čutila, bolj hren (sploh prvi zalogaj, ki je bil občutno premočan) in sojino omako. Mi je pa všeč sam izgled hrane. Lepi barvni kupčki :)



Glede na to, da pa že en lep čas ne jem mesa (razen tu in tam kakšno ribico), je bilo le malo preveč crkovine. Zjutraj sem se zbudila cela zabuhla, komaj vidla skozi tiste balone okoli oči. Sem imela filing, kot da sem pojedla kita :)

Bogatejša torej za eno izkušnjo, še vedno pa ostaja moja numero uno indijska kuhinja.

Dober dan ali slab dan

Berem eno luštno knjigo in se nadvse zabavam ob pogledu avtističnega dečka na svet . No, v bistvu me zabava, kako on vidi ljudi okoli sebe, odnose med njimi. In da ima stvari precej drugače popredalčkane, kot jih imamo mi, t.i. normalni ljudje.

Kdaj je recimo dober dan? Ljudje, ki delajo(mo) v pisarnah, pravijo, da je dan dober ,če zunaj sije sonce. In slab, če zunaj dežuje. Ja le zakaj je to važno, če si cel dan v pisarni in je tam vreme itak skozi isto. Christopherjevi kriterije so malce drugačni. Ko se zjutraj z busom pelje v šolo in gre bus mimo 5h zaporednih rdečih avtomobilov, je to super dober dan. Če gre mimo 4h zaporednih rdečih avtomobilov, je to dober dan in če gre mimo 3h, je še kar dober dan. Če pa so to 4 rumeni avtomobili, je absolutno črn dan.

Mogoče ne bi bilo slabo malo premisliti o kriterijih za določanje dobrih in slabih dni. Sploh tistim, ki živimo v vremensko malce manj ugodnih območjih:) Le štetje sivih ali srebrnih ali črnih avtomobilov kot znak dobrega dneva bi odsvetovala :)