sobota, 23. februar 2008

NE-ji v kozmetiki

… ali zobne paste in fluor, deodoranti in aluminij in negovalna kozmetika in parabeni. Kolikor zasledim v raznih člankih na netu, so to najpogostejša opozorila.

1. Zobne paste s fluorom

Fluor se dodaja zobnim pastam z namenom zaščite proti kariesu, AMPAK… Menda ima dodajanje floura (tudi v vodo) več slabih kot pozitivnih strani.

»Fluor povecuje verjetnost zlomov kosti, osteoporoze, poškodb živcevja, bolecin v sklepih ter glavobolov. Povezujejo ga tudi s splavi, genetskimi okvarami, nekaterimi vrstami raka, pešanjem spomina, intelektualno pocasnostjo in zmanjševanjem IQ-ja. » (vir: Za zdravje človeka).

Obstajajo tudi neke teorije zarote, pa katerih naj bi fluor vplival na človekovo svobodno voljo in da so ga zato tako množično propagirali, da bi na ta način ljudi lažlje kontrolirali. Tudi prav.

Preberi še: Flour-masovno zastrupljanje

Zobne paste brez fluora:

2. Deodoranti z aluminijem

Najučinkovitejše preprečevanje potenja je seveda z antiprespiranti, ne pa tudi telesu najbolj prijazno. Antiperspiranti namreč vsebujejo aluminij, ki pa ga strokovnjaki povezujejo z nastankom raka na dojki.

Preberi še:

Deodoranti brez aluminija:

Verjetno je malo za preizkusit, kako kaj pri komu deluje. Pri meni recimo kristali in Weledini spreji ne pridejo v poštev, preveč potenja. Bionsen sem uporabjala kar nekaj let, a sem trenutno na pavzi, ker se mi je pred časom vnela koža pod pazduho. Je pa sicer dovolj učinkovit.

3. Parabeni

Še ena »poslastica« iz kozmetičnih krogov. Tako kot o aluminiju se piše tudi precej o parabenih in njihovemu rakotvornemu delovanju.

Tako da bomo uporabljati tudi paraben-free kozmetiko, a ne? Naj pa opozorim, da sem parabene zasledila pri precej kozmetike, ki ima bio/eko ali kakšno drugo prijazno nalepko, tako da kljub tej nalepkici poglejte na sestavine.

Weleda in Dr. Hauscha sta recimo brez parabenov. Verjetno še precej drugih, jaz večinoma uporabljam te.

Preberi še:

In še:




četrtek, 21. februar 2008

Imam nove igračke

1. Čaj malo drugače
Dobila za darilo, iz Argentine. Je pa to nekakšna posodica za cuzanje mate čaja, ki je v Argentini zelo priljubljena pijača oz. je to cuzanje že kar družabni dogodek. Ena posodica za celo družbo, da ne bo pomote. Nič individualizma in jaz bi svojo. Posodico do 3/4 napolniš s čajnimi lističi in preliješ z vročo vodo. Čaj pa srkaš z bombillo (izg.: bombiša), nek posrečen križanec med slamico in žličko.

2. Nič več vode v plastenkah
Od kar sem v Lux, vode iz pipe ne pijem. Sem enkrat poskusila, pa je bil okus precej čuden. Torej sem kupovala vodo v plastenkah, kar pa ni ravno v skladu z mojo eko naravo. Ne vem sicer, zakaj mi ni že prej pozvonilo, ampak končno sem se odločila za Brita vrček za vodo. In mi je ok - prefiltrirana voda ima vredu okus, cenovno recimo da je tudi ugodno (odvisno pač katero vodo kupuješ), vsekakor bom pa naravi prihranila en 6-pack plastenk za teden.

3. Še eno čajno odkritje,
Tokrat z indijskih priokusom. Že nekaj let nisem pila črnega čaja, tale Kusmi pa... Noro dobra mešanica črnega čaja in ingverja, kardamona, nagljevih žbic, cimeta, lovorja in janeža.



Testenine z artičoko

Eni boljših spominov na dopustovanje v apartmajih Klif v Izoli so tisti na božanske večerje, ki so nam jih pripravili. Takšne prave večerje, v italijanskem stilu, ki trajajo in trajajo. In ko že od predjedi naprej ne ješ več zaradi lakote ampak samo zato, ker je tko dobr :) Če boste hodili okoli Izole, res priporočam, da jih pokličete in se naročite za kakšno večerjico.

Testenine so bile seveda "samo" za predjed, okus pa tak, da se mi še danes cedijo sline po njih. Sem poskušala sčarati nek približek.

Nič kompliciranega: lističe artičoke z(a)dušimo v malo vode (in dodatkom česna) in ko so ti res zmehčani, jih premešamo oz. pretlačimo. Dodamo malo olivnega olja, po želji še kislo ali sladko smetano in parmezan. Meni je všeč tudi poper.

Kar pa tukaj ni tako zelo enostavno je, kako priti do artičoke, ki nima nitkastih listkov. Oz kaj narediti z njo, da se temu izogneš. Moja današnja varianta je bila bolj mcgajverska - listke sem sicer zdušila, potem pa postrgala, kar je bilo mehkega. Se mi nekako dozdeva, da to ni bil najboljši način :)

nedelja, 10. februar 2008

Konec zimskega spanja?

Narava se je začela prebujati in upam, da ne samo malo, kar tako. Le kdo bi se lahko uprl sončnim žarkom? Jaz že ne. Zato tudi precej razmigan konec tedna. Začel se je s petkovim plavanjem v bazenu Bonnevoie. Barbs, res odkritje leta. In kako sem se mu upirala. Jah, bazeni. Plavati seveda, samo ne bi pa v bazenu. Verjetno še otroške traume, ko je bilo treba za v bazen (vsaj v Laškem, kamor sem največkrat šla) na glavo natikat tiste nagravžne plastične kape. V glavnem, plavanje. Supeeeer!!! Posledice v obliki rahlega musklfibra čutim še danes, torej je bilo učinkovito :) Fino razmigana in vesela, da sem spet začela malo migat. Sem velika lenoba, če me nihče ne zvleče iz brloga.

In ko sem že pri petku, Slovenski kulturni praznik je bil. Saj ne da bi to v Luxu kaj posebej čutili. Smo pa šli zvečer na pijačo s sodelavcema in njunim obiskom in en velik aplavz moškemu delu družbe, ki se je izkazal z recitiranjem Prešernovih pesmic. Škoda da nimamo kakšnega filmča :)



In nazaj k miganju... Tudi včeraj je bil en tak dan za miganje. Tokrat ne v bazenu ampak v Esch sur Sure. Ena taka fina krožna pot ob reki - malo gor (kolikor v Luxu pač gre gor), malo dol in z veliiiiiko lepega razgleda. In lepega vremena. In dobre družbe. In ja, v Luxu definitivno imaš kam iti, samo malo je treba pogledat okoli sebe.


Zdaj bom pa počasi odmigotala do Grunda. Kaj drugega kot jazz v Neumunstru :)


sobota, 9. februar 2008

Pogrešana

Sem dobila opozorilo, da naj že kaj napišem na blog, da ne bo kdo mislil, da je imel moj prehlad tragičen konec. Brez skrbi torej, še vedno diham, migam, brcam ...



Glede na zgornjo slikco, pa zgleda da nisem pogrešana samo na blogu :)