Konec zimskega spanja?

Narava se je začela prebujati in upam, da ne samo malo, kar tako. Le kdo bi se lahko uprl sončnim žarkom? Jaz že ne. Zato tudi precej razmigan konec tedna. Začel se je s petkovim plavanjem v bazenu Bonnevoie. Barbs, res odkritje leta. In kako sem se mu upirala. Jah, bazeni. Plavati seveda, samo ne bi pa v bazenu. Verjetno še otroške traume, ko je bilo treba za v bazen (vsaj v Laškem, kamor sem največkrat šla) na glavo natikat tiste nagravžne plastične kape. V glavnem, plavanje. Supeeeer!!! Posledice v obliki rahlega musklfibra čutim še danes, torej je bilo učinkovito :) Fino razmigana in vesela, da sem spet začela malo migat. Sem velika lenoba, če me nihče ne zvleče iz brloga.

In ko sem že pri petku, Slovenski kulturni praznik je bil. Saj ne da bi to v Luxu kaj posebej čutili. Smo pa šli zvečer na pijačo s sodelavcema in njunim obiskom in en velik aplavz moškemu delu družbe, ki se je izkazal z recitiranjem Prešernovih pesmic. Škoda da nimamo kakšnega filmča :)



In nazaj k miganju... Tudi včeraj je bil en tak dan za miganje. Tokrat ne v bazenu ampak v Esch sur Sure. Ena taka fina krožna pot ob reki - malo gor (kolikor v Luxu pač gre gor), malo dol in z veliiiiiko lepega razgleda. In lepega vremena. In dobre družbe. In ja, v Luxu definitivno imaš kam iti, samo malo je treba pogledat okoli sebe.


Zdaj bom pa počasi odmigotala do Grunda. Kaj drugega kot jazz v Neumunstru :)