Knjiga, ki je v mojih zbirki že dobri dve leti in sem jo že parkrat začela brati, a do konca ni in ni šlo. Sedaj je. Končno.
Knjiga o umetnosti življenja torej. O usmerjenosti k imeti oziroma o usmerjenosti k biti (Imeti ali biti je druga knjiga istega avtorja, ki me tudi še čaka tam na polici). Do izpopolnitve sebe vodi slednja. Knjiga polna materiala za razmislek.
Nekaj praktičnih smernic, kako se usmeriti na poti do biti:
Knjiga o umetnosti življenja torej. O usmerjenosti k imeti oziroma o usmerjenosti k biti (Imeti ali biti je druga knjiga istega avtorja, ki me tudi še čaka tam na polici). Do izpopolnitve sebe vodi slednja. Knjiga polna materiala za razmislek.
Nekaj praktičnih smernic, kako se usmeriti na poti do biti:
- z zbranostjo
- z meditacijo (pomaga pri zbranosti, umiriti um)
- s psihoanalizo, samoanalizo, raziskovanjem svoje duševnosti
- s kritičnim mišljenjem
- z zavedanjem
- z budnostjo
- z osredotočanjem
Mogoče vam vsaka alinea posebej ne pove dosti, naj prebudijo vašo radovednost. Tudi se ne bi spuščala v podrobnosti Frommovega nauka. Le nekaj citatov in razmišljanj...
Zakon človeških odnosov... Ni ga stika med dvema človeškima bitjema, ki ne bi vplival na oba. Naključno srečanje, pogovor... (str. 33)
Sebe lahko popolnoma vidim le toliko, kolikor vidim sebe v odnosih do drugih in drugih so sebe (str. 96).
Ja, verjamem, da smo si ljudje kot ogledala eden drugemu, da se tako učimo, predvsem o sebi, posredno tudi o drugih, o odnosih med nami. Torej o življenju. Kaj pa je naše celo življenje drugega kot splet takšnih in drugačnih odnosov? Z družino, prijatelji, znanci, sodelavci, nenazadnje imamo odnos tudi do denarja, avtomobilov, stanovanj, hrane, in še in še...
V poglavju o budnosti (str. 49), Fromm navaja primer, kako lahko v nekem trenutku obraz ene osebe vidimo povsem drugače kot smo ga kdajkoli prej. Se vam je to že zgodilo? Sem opazila, da meni večrat. Ko sem nekoga videla prvič, drugič... Ja, sem videla fasado, ki jo je oseba kazala. Potem se mi je zgodilo, da sem videla karakter te osebe preko njenega/njegovega obraza. Obraz neke osebe mi je bil tako sprva zelo privlačen, lep obraz, če pa je prišel ven drugačen karakter, je bil tudi obraz čisto drugačen. Ali obratno. Lahko mi je bil nekdo povsem neprivlačen, ko pa sem spoznala prijetno osebnost, mi je tekšen postal tudi njegov/njen obraz. Opazila pa sem tudi, da že vedno bolj začutim druge ljudi in tako ne prihaja več toliko do teh razhajanj. In verjamem, da vedno bolj tudi bom.
...pride ven karakter, spoznam osebnost... Na to temo tudi A. de Mello v knjigi Zavedanje. Jo imam namen še enkrat prebrati, tako da več o tem drugič. Zdaj le... Ljudje ne razočarajo, se ne spreminjajo, kažejo tako in drugače. Težavo imamo sami, ker si nekoga predstavljamo na nek način, mu pripisujemo lastnosti, dejansko pa ga ne poznamo. Se ne zavedamo. Nismo prebujeni. In zato tudi tisto... čisto drugačen je kot takrat, ko sva se spoznala. Niti ne, le lastna slika o tej osebi se je spremenila.
Zakon človeških odnosov... Ni ga stika med dvema človeškima bitjema, ki ne bi vplival na oba. Naključno srečanje, pogovor... (str. 33)
Sebe lahko popolnoma vidim le toliko, kolikor vidim sebe v odnosih do drugih in drugih so sebe (str. 96).
Ja, verjamem, da smo si ljudje kot ogledala eden drugemu, da se tako učimo, predvsem o sebi, posredno tudi o drugih, o odnosih med nami. Torej o življenju. Kaj pa je naše celo življenje drugega kot splet takšnih in drugačnih odnosov? Z družino, prijatelji, znanci, sodelavci, nenazadnje imamo odnos tudi do denarja, avtomobilov, stanovanj, hrane, in še in še...
V poglavju o budnosti (str. 49), Fromm navaja primer, kako lahko v nekem trenutku obraz ene osebe vidimo povsem drugače kot smo ga kdajkoli prej. Se vam je to že zgodilo? Sem opazila, da meni večrat. Ko sem nekoga videla prvič, drugič... Ja, sem videla fasado, ki jo je oseba kazala. Potem se mi je zgodilo, da sem videla karakter te osebe preko njenega/njegovega obraza. Obraz neke osebe mi je bil tako sprva zelo privlačen, lep obraz, če pa je prišel ven drugačen karakter, je bil tudi obraz čisto drugačen. Ali obratno. Lahko mi je bil nekdo povsem neprivlačen, ko pa sem spoznala prijetno osebnost, mi je tekšen postal tudi njegov/njen obraz. Opazila pa sem tudi, da že vedno bolj začutim druge ljudi in tako ne prihaja več toliko do teh razhajanj. In verjamem, da vedno bolj tudi bom.
...pride ven karakter, spoznam osebnost... Na to temo tudi A. de Mello v knjigi Zavedanje. Jo imam namen še enkrat prebrati, tako da več o tem drugič. Zdaj le... Ljudje ne razočarajo, se ne spreminjajo, kažejo tako in drugače. Težavo imamo sami, ker si nekoga predstavljamo na nek način, mu pripisujemo lastnosti, dejansko pa ga ne poznamo. Se ne zavedamo. Nismo prebujeni. In zato tudi tisto... čisto drugačen je kot takrat, ko sva se spoznala. Niti ne, le lastna slika o tej osebi se je spremenila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar