Za začetek malo stresa
Začelo bi se lahko tudi boljše. Moj najbolj stresni del potovnja z letalom je čakanje na prtljago. Kaj še so mi zgubili kufer!?!? In čakam. In čakam. In čakam. Po mojem da pol ure, mojega zelenkota pa nikjer. Sranje! Cela živčna! Vsi pobrali svoje stvari, mojega še vedno nikjer. In potem sem ugotovila, da sem čakala pred napačnim trakom. Frankfurt z Lufthanso in ne Frankfurt z Ryanairom!!! Gremo naprej. Seveda je še trajalo par 10 minut, ker se je moj kufer pomešal poljskimi. Dobila. Huh!!!
No, pa pojdimo. Iz Dublina z vlakom do zahodne obale.
Navdušena!!! Ljudje, pokrajina... Vse je bilo super.
Ljudje
Recimo, da ena malce manj zaželjena izkušna, a nič tragičnega. Tipo v rent-a-car agenciji naju je nategnil za vsa možna zavarovanja. Ker... baje ful kradejo avtomobile in če ne zavaruješ proti kraji... In za vsako majhno prasko, ki jo narediš... Ja ja, še eno zavarovanje. No, na koncu sva le izkoristla malo zavarovalniškega bonusa. Dollyna leva ritnica je imela bližnje srečanje s traktorsko gumo in fasala eno modrico. Nič hujšega. No, tale stric je bil res malo tečen. Midva pa naivca in plačala (skor) vsa zaravoranja.
Ostali pa super, res zelo zelo pozitivno presenečenje. V dobro voljo me je spravil že šofer avtobusa v Dublinu. Nimajo namreč posnetkov, ki ti povejo, katera bo naslednja postaja. To naredi šofer sam, v živo. In ta je imel očitno dober dan in je zabaval kar cel avtobus. Tudi v trgovinah in restavracijah prijaznost na višku. Najmanj kar dobiš je Hi. How are you? How's your day? Lastnika obeh B&B še posebej ustrežljiva. Enega je malo skrbelo, da ne bom lačna. Če človek ne je mesa, je pri zajtrku pač prikrajšan za slanino, klobasice in t.i. puding. In ko smo že pri hrani...
Hrana
Glede hrane nisem posebej eksperimentirala. Definitivno sem v 4h dneh pojedla več jajc kot jih sicer v celem mesecu. Full Irish breakfast je zelooo obilna zadeva. Za začetek malo kosmičev z jogurtom/mlekom. Potem pa bomba. Pečena jajca, slanina, klobasice, puding (podobno krvavicam, se mi zdi), fižol, popečen paradižnik in gobice. Mislim, da je to to. Na kruh še maslo, ker suhega kruha res ne moreš jest. Slišali pa so tudi za marmelado. Čaj in kava prideta zraven. Sama sem se držala bolj kosmičev in vmešanih jajc, kave in čaja. Je bilo ok.
Nisem vedela, da je losos irska zadeva. In to prav fina. Dimljen losos serviran na črnem kruhu (z maslom, da ne bo pomote). Super!
Pokrajina
Zeleno, ki te ljubim, zeleno. Balzam za dušo in oči. Itak ful rada bluzim po naravi, tako da so bili ti dnevi čisto zame. Še posebej klifi. Baje da bi bilo lahko vreme tudi boljše... ali slabše. A se ne bom pritoževala. Narava je ponudila čudovito predstavo. Najbolje pogledati kar fotke.
Eno malo presenečenje
Mestece po imenu Gort. Tja sva prišla v temi. In tole mesto... Jao. Ena dolga siva ulica, z nekaj neuglednimi pubi in trgovinami na vsaki strani. Not nice. Poiskati B&B. V prvem je teta ponujala po plesni smedečo sobico. Ne ne, hvala. Gremo naprej. Drugi je bil zadetek v polno. Še vonj po novem. No, če iz pipe ne bi tekla rahlo rjavkasta voda, tudi nič hudega. Baje da je voda ok, samo pač takšne barve. No ja...
In sredi temačnega Gorta ena mala simpatična oaza, Gallery Cafe- restavracija, hostel in galerija v enem. Presenečena, da so čeljusti visele do kolen. Domač in prijeten ambient. Oprema zelo posebna, arty. Na meniju večinoma vegetarijanska hrana, kava in čaji biološke pridelave in fair trade trgovina. Testo za pico naredijo tudi iz pire, če je takšna želja. Sveže narejene testenine, napitki s sojinim mlekom (eden z dodatkom spiruline). Ja, ko bom velika in imela svojo restavracijo, bo to to. Zanimivo, zadnje čase kar dobivam prebliske za svoj biznis :)
1 komentar:
ni švoh ta tip!
:-)
Objavite komentar