Dušeno rdeče zelje

Kuhala sem po receptu Pepike Levstek (knjiga Kuharstvo za vsakogar, darilo moje stare mame). Knjiga, v kateri poiščem predvsem kakšne dobre stare recepte, najraje kadar kuham kaj na žlico. Sicer redko, ker kuhat te zadeve za eno osebo ni niti časovno niti količinsko ekonomično. Vsake toliko pa vseeno paše, še boljše če so kakšni obiski za. Pozimi sem recimo eno prijetno družbico razveselila z vipavsko joto, ki je sodelavki čudežno pozdravila domotožje. Ni slabo, a? :)

Količine za 4 osebe:

• 40 dag rdečega zelja
• limonon sok ali kis
• 4 dag maščobe
• 1 dag sladkorja
• 4 dag čebule
• 10 dag jabolk (1 jabolko)
• sol
• rdeče vino po potrebi
• malo juhe za zalivanje

Oprano zelje narežemo na rezance in ga pokapamo z limoninim sokom ali kisom. Na maščobi zarumenimo sladkor. Dodamo sesekljano čebulo in jo rumeno prepražimo, nato dodamo zelje, naribano jabolko, prilijemo vino in solimo. Pokrito dušimo. Med dušenjem prilivamo po potrebi še malo juhe ali vode, da se jed ne prismodi. (Levstek, P. (2004): Kuharstvo za vsakogar)

Air

26.7.2007

Grund je moj najljubši del Luxa. Tako kot imam v Ljubljani staro Ljubljano, imam v Luxu Grund. Čudovit park, simpatičn pubi in Abbaye Newmunster. V Abbaye gremo večkrat na nedeljski jutranji jazz. No, jutranji, ob 11.30, kar pa je včasih res lahko zgodaj. Glede na to da se mi je danes uspelo ločit od kovtra malo pred 12. :)

Air torej... Koncertirali so na dvorišču Abbayja, tako da si boljšega ambienta ne moreš želet. Seveda je padla ideja, da bi bi še bolj pasalo, če bi bili na dvorišču kakšni kavči in bi se človk udobno namestil tja. Mogoče pa kak drug organizator pride s takšno idejo :) Glasba seveda tudi super, taka za čilat. In opažam, da mi takšna vedno bolj tudi paše.

No, brez malce kritike čez organizacijo ne morem, res ne. Za koncert je bilo na voljo omejeno število kar, kar je bilo dobro. In potem takem bi sklepala, da se organizatorji na cel dogodek pripravijo v skladu s pričakovanim številom obiskovalcev. In temu ustrezno prilagodijo kapacitete za strežbo pijače in hrane. Tukaj pač ne. 2 šanka za polno dvorišče ljudi, s tem da na enemu sploh ni delala pipa za pivo, na drugem pa zelooooooo počaaaaas, čisto po Smolarjevsko. Hja, tam nas je malo minila potrpežljivost.

Koncer pa fajn, res.

Zelenjavna enolončnica

Posledica treh biokišt in zelenjave z maminega vrta je, da se je v hladilniku znajdlo nekaj zelenjave, s katero se na znajdem najbolje. Kaj naj recimo z bobom? Kolerabo? Nič lažjega kot to. Zmetat v lonec in nastane enolončnica. Sicer si načeloma pripravljam hrano vsak dan sproti, tole bo pač za jutri, pojutrišnejm... No, bo kar dovolj za 2 dni.

Zelenjava, ki sem jo dala v enolončnico je pa tale:

• čebula in česen
• korenček (korenček je fino dodati kar za čebulo, da se malo popraži in tako da juhi barvo)
  
• bob
• koleraba
• fižol v strokih
• krompir
• rdeče zelje

Dišiiiiiiiiiiiiiiiii :)

Zdaj pa šibam k Tini in Stevu na večerjo, Steve kuha. Čao čao :)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

RDEČE ZELJE

• krepi imunski sistem
• znižuje krvni tlak
• odpravlja zaprtost in lenost črevesa
• razstruplja vsebino črevesa
• odstranjuje vodo iz telesa in pomaga pri hujšanju
• obnavlja črevesno sluznico in floro
• pospešuje nastajanje sperme
• daje hranilne snovi za spolno poželenje in moč
• pospešuje delovanje ščitnice in varuje timus
• celicam daje energijo
• pospešuje rast celic in deluje pomlajevalno
• daje hranilne snovi, ki izboljšujejo razpoloženje
• pomaga pri obnavljanju vezivnih tkiv
• poživlja delovanje možganov

Klaus Oberbeil, Christiane Lentz: Zdravilna moč sadja in zelenjave.

Most wanted

Od kar sem naredila konkur, sem dobila že 5 ponudb za službo oz. lahko prištejem še sedanje delovno mesto, torej 6. Tiste prve sem kar veselo odklanjala, danes me je ena celo zamikala. Ker je delo pač v Italiji. Sicer sem potem malo pogledala, kje se nahaja ta kraj in kako je velik in... Ooo, ne ne. Saj ne da je Lux velemesto, samo v tak majčen kraj pa ne... še.

Vikend v Prizu

V tretje gre menda rado in meni je v tretje uspelo doživet Pariz v soncu. In to cele tri dni. Vikend presežnikov vsekakor - družba, mesto, vreme... Vse oh in sploh fino. Smo ga obdelali čisto po turistično - Louvre (samo zunaj), Elizejske poljane, Palais de Chaillot, Eiffel (pogled z vrha je fantastičen), Montmartre s Sacre Coeur, Moullin Rouge, vožnja z ladjico po Sieni, pokopališče Pere Lachaise (grob Jima Morrisona) in za piko na i še Versailleski vrtovi. Ti so name naredili največji vtis, tako zaradi lepote kot tudi velikosti. Zdaj vem, da si moram zanje vzeti še dva dni - enega da prekruzam cele vrtove in enega za grad. In tistega za grad res CEL DAN. Vrste za vstopnice so nenormalno dolge. 2,5h včeraj sigurno, pa raje še kaj več. Menda se da vstopnice za gradove kupit tudi v naprej, tako da ti je en del čakanja prihranjen, brez ne gre tudi v tem primeru. Tudi mi smo fino čakali. Ko prideš na vhod, te znaki vodijo v 2 smeri: Tickets in Guests with tickets. Nikjer pa ne piše (sem preverila pri odhodu), da za ogled vrtov karto kupiš drugje. Tako da smo bili cca 1 uro v vrsti, potem pa nas je en stric po megafonu razsvetlil, da tisti ki gremo samo v vrtove, naj kupimo karte na blagajni pri vhodu v vrtove. Jupiiiii !!! Nekaj zgubljenega časa, a ni pokvarilo dneva.

In kaj smo jedli te dni? Viva l' Italia!!! Testeni, pizze in solate so bile na jedilniku vsak dan. V bistvu sploh ne vem, kaj je prava francoska kuinja. Zrezki in omakce mogoče? Aha, siri. In kaj še? Uuuuu, so bili pa suuuuuper zajtrki. Kar zunaj na ulčki - svež pomarančni sok, svež fransocki kruh z maslom in marmelado, rogljički in kapučino. Mmmmm... Takšne zajtrke bi lahko imela kar vsak dan.

In še ena zanimivost. Ko smo se sprehajali po Elizejskih, tisti del s trgovinami, smo našli zelo zanimive javne WC-je. Fancy shit, ni kaj. Domnevam (ne vem) da so jih opremili kakšni znani oblikovalci, ker je res vse oh in sploh lepo in stajliš. Vstopnina 1 €, vredno ogleda :)

Best of 1: Ležanje na travi v Versaillesu, ob vodi, v ozadju igra klasika

Best of 2: Zajtrk na ulčki

Konec vikenda, konec obiskov. Smo se imeli fino, tako da je precej hitro minilo. Pa vidim, da le nisem tako razvajena in da mi je čisto ok, če imam družbo v stanovanju. Tako da... Kdo pride naslednji?

Fotke so tudi.

Fino je imet obiske

Mami je kupila prt, ker ga še vedno nisem imela. In vrvico, da mi je privezala sončnice na balkonu. So malce preveč plesale z vetrom. Silvota danes čakajo še vrata od kopalnice, nekaj se zatikajo. Ma ja, res mi paše, da mi kdo kaj naredi v stanovanju. Ker se mi vsega enostavno ne da sami. To zdaj ugotavljam. In to so potem tiste stvari, ki jih tako zelo rada odlašam. Ha, tokrat jih ne bo treba dati na spisek, lahko že kar odkljukam. Aja, še žarnico je treba zamenjat v predsobi. Mislim, da bom zmogla:)

Za vikend pa Pariz. Sem že naročila sonce.

Sonček jeeeee...

...in jaz sem skuštranaaaa :) Res da že na meji neverjetnega, v Lux je prišlo poletje. Upam, da prišlo in ne le zašlo. Včeraj zvečer smo balkončkali in sem imela občutek, da sem nekje na dopustu. Da le ne pozabim v službo :) Dopuuuust!!!!! Aaaaaaah... Zdaj pa res že komaj čakam. In delam seznamček, kam vse bi šla. Najbolj se veselim morja. Lani nisem bila in kar manjka. Itak bi se najraje preselila nekam na obalo, ne pa da je že 2 leti nisem videla od blizu. Morje torej... In Ljubljana. Ljubljano res pogrešam. Se imam na sumu, da bom tam živela. Kadarkoli to pač bo. Že samo mesto je zakon, pa večina družbe je tam. In "moji prostorčki". Ponavadi ne gre brez čajne. Upam, da mi uspe pridet tudi v Gajo. Jaki, se zmenva za dejt kar tam? :) In džusarna je ena simpatična novost, ki jo bo treba pogledat. Tako da predrage lastnice in predragi lastniki avtomobilov, tokrat protestiram proti srečanjem "Tamkjersedaparkirattorejnevcentru". Rabim dozo stare LJ. Smo zmenjeni, a ne? :)

Petek trinajsti...

... se je pri meni začel zelo "obetavno". Zjutraj sem malo... iztirila. V centru sem presedla na napačen bus za v službo. Sem imela malo sprehoda, da sem prišla nazaj na pravi tir. Hja, se zgodi. Imam pač meglo na očeh, še nakaj časa po tem ko vstanem :) In v kantini sem dobila malo porcijo džusa, ker jim je zmanjkalo ta velikih kozarcev. Nič hujšega torej, trinajstica je bila kar nežna z mano.

Zvečer sem dobila obisk. Prišla sta mami in Silvo, tako da bom imela zdaj skoraj 2 tedna malo družinskega življenja. Se veselim, bo fino. Pa tudi to da malo preizkusim svojo razvajenost. Kar nekaj časa že živim sama in sem se večkrat zalotila pri kakšnih obiskih, da me prehitro kaj ziritira. In to po nepotrebnem. Vem. Ja, razvajena sem postala. Da vidim, kako bo zdaj.

Biokišta

Naročila sem biokišto in jo danes prvič tudi dobila. Zdaj vsako sredo dostava biološko pridelane zelenjave in sadja. Danes sem dobila: 2 grozda, mango, marelice, 2 hruški, zeleno solato, šopek peteršila, 4 paradižnike, 1 rdečo in 1 rumeno papriko, kolerabo, korenje, bob in šalotko. Cena 20,85€. Solato sem že pojedla. Neverjetno. Imela okus in vonj, poleg tega je pa očitno res zrasla na ta pravi zemlji, ker je bila precej blatna.

Količinsko kar zalogaj za eno osebo. Mi ja pa fajn, ker bom tako več kuhala doma. In brskala za recepti. Če grem sama v trgovino, ponavadi v kupujem isto zelenjavo. Zdaj pa vsako sredo kišta presenečenja :)

Malo sončka

Menda eni pogrešate sončnice na mojem blogu.

Jaz pa pogrešam sonce. Kaj Luxa letos ni na zemljevidu poletja?

Moja prva lekcija Portugalščine

Glede na to da si v Braziliji z Angleščino ne da kaj dosti pomagati, se bo treba vsaj malo naučiti brazilsko Portugalščino. Tina je izvohala ene dobre CD-jčke, alla Portugalščina v 3h mesecih. No, pa začnimo. Danes med likanjem (mojim najmanj ljubim gospodinjskih opravilom) sem naredila prvo lekcijo. Ja, kot je rekla Olga. Učenje za lenuhe. Ponavljaš fraze kot papiga. Sem si nekaj zapomnila. Je pa hecen ta jezik. Kot italijanščina z zelo močnim ... mogoče zasavskim? ... naglasom. In zeloooo je treba odpirati usta in se pačiti zraven. Me malo čeljust boli.

EMO

Veste, kdo so EMO-ti? Pred nekaj dnevi sem prvič slišala zanje. In nisem bila edina v tisti družbici. Se je sociolog v meni prebudil in vprašal googla, kaj pravi.

EMO (krajše od "emotional") torej... Subkultura mladih, predvsem najstnikov, ki ima korenine v punku. Bledi obrazi, črni lasje postriženi in počesani na stran čez oči, črne obrobe okoli oči, črna oblačila .

Poslušajo t.i. death pop in/ali hard core punk rock, pišejo in berejo poezijo (romantično, morbidno), gledajo grozljivke, ne marajo športa, najstnice se bojijo ta pravih dedcev in so jim zato všeč bolj feminilni fantje. So tihi, introvertirani, blazno nesrečni in zamorjeni, nagnjeni k samopomilovnju in tudi samopoškodovanju. Menda se radi zadržujejo v temnih prostorih.

Ena emovska pesmica (band je Adam And Andrew). Joj joj, in jaz naj bi bila zagrenjena pubertetnica!?!?! Po mojem sem imela srečo, da nisem vedla za EMO-te. Aja, saj emo blondinka itak ne gre :)


Še malo domačega branja:
Testirajte se - mogoče ste EMO
Uncyclopedia - to razlago MORATE prebrat :)
Filmček - 20 min, če se vam da pogledat, meni se (še) ni
How to be EMO
EMO cult warning for parents
Wikipedija

Soja - to eat or not to eat?

Nobena skrivnost ni, da preberem kaj precej literature s področja prehrane. Zanimivo mi je predvsem vedeti, kako si lahko s prehrano izboljšamo kvaliteto življenja oz. tudi pozdravimo kakšne nevšečnosti. O tem kaj je zdravo je seveda že milijon teorij, zase sem izbrala neko kombinacijo – na podlagi tega kar sem prebrala in kaj ustreza mojemu telesu. Ne, nimam svetniškega sija okoli glave in vem, da bi se lahko večkrat odpovedala kakšnim pregrešnim dobrotam. Na ta račun pač malo kompenziram.

Da ne bom preveč zašla… Moj namen je tokrat napisati nekaj o soji. Tudi že opevani super hrani, v zadnjem času pa sem prebrala kar nekaj člankov, ki temu oporekajo. In so me pošteno razjezili. Predvsem zato, ker navadni smrtnik pač nima sredstev, da bi te trditve preverjal. Razen kritičnega uma, ki recimo da lahko v vsej tej zmedi propagande in antipropagande izlušči kakšno koristno informacijo. O tem kaj je naumil moj um pa spodaj.

Zelo pogosto slišimo, da so soja in sojini izdelki odličen nadomestek mesa v vegetarijanski prehrani, saj imajo zelo visoko vsebnost beljakovin. Kot izdelki rastlinskega izvora, ne vsebujejo holesterola (po nekaterih navedbah naj bi ga celo zniževali), so pa vir rastlinskih omega 3-maščobnih kislin. Fitoestrogeni (genistein, daidezin) v soji, ki delujejo kot hormon estrogen, imajo antikancerogeni učinek pri tistih vrstah raka, ki so povezane s hormoni (rak dojke in prostate), poleg tega pa omilijo težave menopavze, saj višajo raven estrogena. Ravno tako pomagajo pri osteoporozi, saj vplivajo na gradnjo kostnine in zmanjšajo izločanje kalcija iz telesa. Ker ima nizek glikemični indeks, so je veseli vsi, ki se prehranjujejo po načelih Montignacove diete. Hvaležni uživalci sojinega mleka so osebe, ki imajo laktozno intoleranco in jim uživanje mleka povzroča precejšnje prebavne težave (napenjanje, diarejo, krče). Sojino mleko vsebuje tudi več kalcija kot kravje.

In kje gre potem narobe?

• Genistein v soji otežuje zanositev, saj uničuje spermije v ženskem traktu oz. po navedbah drugega članka upočasni gibanje spermijev. In to že majhna doza, čeprav ne najdem, kolikšna naj bi ta doza bila. Tako da naj ženske, ki želijo zanositi, v plodnih dneh, ne bi uživale sojinih izdelkov.
• Fitoestrogeni (sem spada tudi genistein) vplivajo na delovanje žlez v telesu in tako lahko vplivajo na neplodnost in razvoj raka na dojki (kje je potem tu logika, če naj bi pa imeli antikancerogeni učinek?!?!?)

Ko sem googlala fitoestrogene, nič slabega. Recimo tole, gradivo z Medicinske fakultete:

Fitoestrogeni (v nadaljevanju FE) so naravni hormoni in se pojavljajo v rastlinah, v človeško telo se vnesejo s prehrano, prehajajo pa tudi placento in so prisotni v materinem mleku. Razdeljeni so v številne razrede (izoflavoni, lignini itd.), njihova značilnost pa je, da so strukturno podobni sesalskim estrogenom, njihov estrogenski učinek pa je v primerjavi z njimi majhen (1:500 oz 1:1000 glede na 17β-estradiol). Velika vsebnost FE je npr. v soji in njenih izdelkih, kjer najdemo izoflavona danzidein in genistein. Vnos se med različnimi populacijami razlikuje (V Aziji do 100 krat več kot v ZDA).

• Primer nosečnice, ki je pila velike količine (!) sojinega mleka, s čimer je dojenček dobil veliko dozo ženskih hormonov in se mu zato niso razvili spolni organi. Ker je do 21. leta tudi sam pil sojino mleko (me zanima kakšne so bile količine), so se mu razvile dojke

• Če dojenček dobi izključno sojino hrano, dobi s tem za 5 kontracepcijskih tablet estrogena
• Opazili so tudi nek splošen trend, da dekleta že veliko prej začnejo kazati znake pubertete (že pri 8h letih rast dojk in sramnih dlak), pri fantih pa se ta starostna meja viša (kaj pa hormoni v ostali hrani, tisti nimajo nobenega vpliva?)
• Doječe matere, ki pijejo sojino mleko, naj bi imele težave pri dojenju. Imam sicer prijateljico, ki je zaradi hčerkine alergije na kravje mleko, med dojenjem pila samo sojinega, pa je imela … uuu laaa laaaaaaa … veliiiiiiiko mleka.
• Po besedah Švicarske zdravstvene službe količina estrogena v 100 g sojinih beljakovin odgovarja količini, ki je v eni kontracepcijski tableti.
• 2 kozarca sojinega mleka dnevno povzročita spremembe v menstrualnem ciklusu
• Sojina zrna absorbirajo iz zemlje velike količine aluminija, kar škodljivo vpliva na živčni sistem in na ledvice
• Povzroča alergije, slabi imunski sistem
• Vpliv na delovanje ščitnice (prekomerno izločanje hormonov)
• Poveča potrebo telesa po vitaminu D
• Fitati zmanjšujejo absorpcijo kalcija, magnezija, železa in cinka v telesu
• Baje da soja znižuje spolni nagon

Škodljivih učinkov naj ne bi imeli fermentirani sojini izdelki kot je tempeh, miso, shoyu, tamari, sojina omaka.

Res prava poplava informacij, tudi nasprotujočih si ne manjka. Kaj torej? Ja, na kravje mleko sigurno ne bom prešaltala nazaj, ker se z mojimi prebavili ne razumejo najbolje. Mi ostaneta riževo in ovseno mleko. In konec koncu, zakaj tudi ne sojino. Mogoče ga v 1 tednu spijem 1 liter. In smo pri zmernosti. Verjamem, da tile fitoestrogeni znajo povzročiti zmedo v hormonskem sistemu, samo… Kaj pa količine?!?!? Pa dajte no, saj jemo verjetno še kaj drugega kot tofu, sojin jogurt in sojino mleko. Primeri, ki jih navajajo članki so res ekstremni. Oz v ameriškem merilu mogoče niti ne. Neka punca, si je uredila zdravo prehrano tako, da je jedla čim več sojinih zadev (očitno je v ZDA res hudo močna pro-soja propaganda in čisto možno, da folk uživa sojine izdelke v enormnih količinah, me ne bi presenetilo) in je imela več oblik raka ter ščitnica ji je podivjala (ne navajajo pa še kakšnih drugih možnih vzrokov za težave s ščitnico in za raka). Če hraniš dojenčka izključno s sojinimi izdelki… Zakaj že? Aja, Alpro ne priporoča hranjenja dojenčkov s sojo pred 6. mesecem, samo za info. In še ena info, ki sem jo dobila od gospoda, ki se profesionalno ukvarja z alternativo – izdelki od proizvajalca Lima naj bi bili veliko bolj kakovosti kot od Alpro, saj je proizvodnja pri slednjih že zelo masovna in tako tudi izdelki slabe kakovosti.

Sem spodaj prilepila linke do člankov, ki sem jih brala, tako da lahko še sami najdete kakšne informacije. Bom vesela vseh komentarjev, za ali proti. Po pravici povedano, vidim tu le malo preveč pretiravanja. In premalo konkretnih podatkov. Če še kaj odkrijete, kar na dan z info.

Najhrana - soja

Soja - rastlinsko meso
Cicisvetovalnica - zdravilna soja
Kaj je dobro vedeti - soja
Je soja škodljiva?
Soja otežuje zanositev
Soja - zdravo ili nezdravo?
Fitokemikalije
Zbirka gradiv za študente medicine in stomatologije
SoyOnline
Soy: Too good to be true
They hailed it as a wonderfood
One women's story on soya
Alprosoya
Limasoya

Red Rock Festival

Sem sledila črednemu nagonu in kupila kartro za prvi dan festivala. Poznala nekaj komadov, so mi bili ok in sem šla. To pri koncertih večkrat naredim. Če mi ga priporoči kdo, za katerega vem, ga ima vsaj podoben okus za glasbo, pač grem. Do zdaj nisem trpela še na nobenem koncertu. Tudi tokrat je imel Poldi prav :)

Eno malo doživetje je že pot od parkinga do samega prostora. Rockhal je moderna hala locirana v industrijski coni, Esch sur Alzette. Tam so še vedno neki stari industrijski obrati, ne vem pa čemu so prvotno služili. Po mojem da bi se dalo zlo fajn fotke nardit. Trenutno imajo v eni teh polruševin razstavo All We Need, zgleda zanimivo.

No, nazaj k festivalu. Skupine torej Kaiser Chiefs, Keane in Faithless. So mi bili vsi ok, prvi dve bolj ali manj lahkoten, bolj ali manj glasen brit-pop. Fajn. Faithless pa zakoooooooon. V bistvu sem bila presenečena sama nad sabo. Ker jaz elektronike seveda (kao) ne prebavljam. Ti so me pa katapultirali čist med oblake. Sicer sem danes padla nazaj na tla. V živo super, ko jih pa zdaj poslušam... Njet, ne gre.

Raklet

Zelo družabna zadevca. Mi je všeč druženje ob hrani. Dobra družba, dobra hrana in še kakšen vinček zraven. Suuuuper!

Tako tudi včeraj.

Meni pa takšen:

• bučke, rdeča in rumena paprika, šampinjoni, dimljen tofu, rakci (smo pekli na plošči)
• kuhan krompir (cel, z olupki)
• sirčki (mozzarela in tisti za raklet z različnimi okusi - navaden, dimljen, s poprom, z gorčičnimi semeni)
• tzatziki (naribane kumarce, skuta, kisla smetana, česen)
• solata (avokado, črne olive, rukola)
• kruh

Sistem prehranjevanja pa nekako tako, da sirčke stopiš in potem preliješ čez popečeno zelenjavo, meso...

Bo treba ponovit vajo,sigurno je lahko še boljše:)

Takole zgleda

Eno cepivo, prosim!

Za potovanje v Brazilijo se je potrebno cepiti. Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno, proti hepatitisu A in B pa priporočljivo. Imava jutri s Tino dejt z zdravnikom, da dobiva prvo dozo proti hepatitisu. Tako da sem šla danes kupiti cepivo v lekarno. Točno tako. Prideš tja, kot da hočeš škatlico Planinskega čaja. Niti recepta ni treba imeti (seveda tako zavarovalnica nič ne povrne). Sem vzela 2 cepivi, za vsako eno, plačala 92 € in to je blo to. Me je teta še opozorila, da naj ne delam tega doma in da naj grem k zdravniku. Brez skrbi da bom :)

7 Matejinih čudes

1. Imam precej dolg spomin. Kar pomeni, da se spomnim še kakšnih dogodkov, ko sem bila stara 2 leti. En tak spomin je recimo na moje vneto plesanje Račk. Ki se je končalo s prebito glavo, ker sem butnila ob rob postelje. Ja, nisem ravno material za kaskaderja. Spomin je pa še vedno dober, vsaj kar se tiče ljudi si zapomnim vse mogoče. Jooooj, še ena iz otroštva. Ob gledanju TV- ja sem bila prepričana, da tista oseba tam na ekranu mene vidi. Sploh če je bil to recimo dnevnik oz. je napovedovalec gledal naravnost vame. To bi me morali videti, kako sem lepo in pokonci sedela pred TV-jem :) Ja, Tomaž Terček me je gledal :)

2. Moj prvi honorar… V osnovni šoli sem napisala ljubezensko zgodbo in jo poslala na revijo Antena. Je bila objavljena. In plačana. Le kje je? Bom poiskala in objavila še na blogu. Pa še eno zgodbico so mi objavili v Nedeljcu, a je nimam. Škoda.

3. Svoje kulinarične talente sem kazala že zelo zgodaj. Vrhunec moje gurmanske domišljije so bile palačinke z zenfom. Zdaj zmorem že precej več.

Iz otroštva še v sedanjost...

4. Rada kupujem knjige. In to na zalogo. Se zgodi oz. kar dogaja, da imam potem knjigo na polici leto, dve ali še več preden jo preberem.

5. Sem rastlinojeda živalca. Iz nobenih verskih, filozofskih razlogov ali usmiljenja do živali. Bil je preblisk, ki drži že slabo leto.

6. Italija je zakon! Všeč mi je sama državica, no država, ljudje in seveda njihova hrana. Vem ja, glasni so. A so mi super ravno zaradi tega. S svojo odprtostjo so me fascinirali v mojih še zelooo zategnjenih časih – najprej šokirali, potem fascinirali. Toskna – nimam pojma kdaj, ampak padel bo dopust »s kolesom po Toskani«.

7. Potovanja… Jupiiii !!! Užitek. Pa tudi če je le nekajdnevno izletništvo. Kakšnega velikega zalogaja se še nisem lotila, je bila na sporedu bolj Evropa, enkrat Turčija, pa še ta čisto turistična varianta. Bo pa letos zato… Brazilija. Imam kar malo strahospoštovanja do tega potovanja, a veselim se ga zelooooooooooooooooo.

Umetnost življenja, E. Fromm

Knjiga, ki je v mojih zbirki že dobri dve leti in sem jo že parkrat začela brati, a do konca ni in ni šlo. Sedaj je. Končno.

Knjiga o umetnosti življenja torej. O usmerjenosti k imeti oziroma o usmerjenosti k biti (Imeti ali biti je druga knjiga istega avtorja, ki me tudi še čaka tam na polici). Do izpopolnitve sebe vodi slednja. Knjiga polna materiala za razmislek.

Nekaj praktičnih smernic, kako se usmeriti na poti do biti:

• z zbranostjo
  
• z meditacijo (pomaga pri zbranosti, umiriti um)
  
• s psihoanalizo, samoanalizo, raziskovanjem svoje duševnosti
  
• s kritičnim mišljenjem
• z zavedanjem
  
• z budnostjo
  
• z osredotočanjem

Mogoče vam vsaka alinea posebej ne pove dosti, naj prebudijo vašo radovednost. Tudi se ne bi spuščala v podrobnosti Frommovega nauka. Le nekaj citatov in razmišljanj...

Zakon človeških odnosov... Ni ga stika med dvema človeškima bitjema, ki ne bi vplival na oba. Naključno srečanje, pogovor... (str. 33)

Sebe lahko popolnoma vidim le toliko, kolikor vidim sebe v odnosih do drugih in drugih so sebe (str. 96).

Ja, verjamem, da smo si ljudje kot ogledala eden drugemu, da se tako učimo, predvsem o sebi, posredno tudi o drugih, o odnosih med nami. Torej o življenju. Kaj pa je naše celo življenje drugega kot splet takšnih in drugačnih odnosov? Z družino, prijatelji, znanci, sodelavci, nenazadnje imamo odnos tudi do denarja, avtomobilov, stanovanj, hrane, in še in še...

V poglavju o budnosti (str. 49), Fromm navaja primer, kako lahko v nekem trenutku obraz ene osebe vidimo povsem drugače kot smo ga kdajkoli prej. Se vam je to že zgodilo? Sem opazila, da meni večrat. Ko sem nekoga videla prvič, drugič... Ja, sem videla fasado, ki jo je oseba kazala. Potem se mi je zgodilo, da sem videla karakter te osebe preko njenega/njegovega obraza. Obraz neke osebe mi je bil tako sprva zelo privlačen, lep obraz, če pa je prišel ven drugačen karakter, je bil tudi obraz čisto drugačen. Ali obratno. Lahko mi je bil nekdo povsem neprivlačen, ko pa sem spoznala prijetno osebnost, mi je tekšen postal tudi njegov/njen obraz. Opazila pa sem tudi, da že vedno bolj začutim druge ljudi in tako ne prihaja več toliko do teh razhajanj. In verjamem, da vedno bolj tudi bom.

...pride ven karakter, spoznam osebnost... Na to temo tudi A. de Mello v knjigi Zavedanje. Jo imam namen še enkrat prebrati, tako da več o tem drugič. Zdaj le... Ljudje ne razočarajo, se ne spreminjajo, kažejo tako in drugače. Težavo imamo sami, ker si nekoga predstavljamo na nek način, mu pripisujemo lastnosti, dejansko pa ga ne poznamo. Se ne zavedamo. Nismo prebujeni. In zato tudi tisto... čisto drugačen je kot takrat, ko sva se spoznala. Niti ne, le lastna slika o tej osebi se je spremenila.