nedelja, 8. julij 2007

Soja - to eat or not to eat?

Nobena skrivnost ni, da preberem kaj precej literature s področja prehrane. Zanimivo mi je predvsem vedeti, kako si lahko s prehrano izboljšamo kvaliteto življenja oz. tudi pozdravimo kakšne nevšečnosti. O tem kaj je zdravo je seveda že milijon teorij, zase sem izbrala neko kombinacijo – na podlagi tega kar sem prebrala in kaj ustreza mojemu telesu. Ne, nimam svetniškega sija okoli glave in vem, da bi se lahko večkrat odpovedala kakšnim pregrešnim dobrotam. Na ta račun pač malo kompenziram.

Da ne bom preveč zašla… Moj namen je tokrat napisati nekaj o soji. Tudi že opevani super hrani, v zadnjem času pa sem prebrala kar nekaj člankov, ki temu oporekajo. In so me pošteno razjezili. Predvsem zato, ker navadni smrtnik pač nima sredstev, da bi te trditve preverjal. Razen kritičnega uma, ki recimo da lahko v vsej tej zmedi propagande in antipropagande izlušči kakšno koristno informacijo. O tem kaj je naumil moj um pa spodaj.

Zelo pogosto slišimo, da so soja in sojini izdelki odličen nadomestek mesa v vegetarijanski prehrani, saj imajo zelo visoko vsebnost beljakovin. Kot izdelki rastlinskega izvora, ne vsebujejo holesterola (po nekaterih navedbah naj bi ga celo zniževali), so pa vir rastlinskih omega 3-maščobnih kislin. Fitoestrogeni (genistein, daidezin) v soji, ki delujejo kot hormon estrogen, imajo antikancerogeni učinek pri tistih vrstah raka, ki so povezane s hormoni (rak dojke in prostate), poleg tega pa omilijo težave menopavze, saj višajo raven estrogena. Ravno tako pomagajo pri osteoporozi, saj vplivajo na gradnjo kostnine in zmanjšajo izločanje kalcija iz telesa. Ker ima nizek glikemični indeks, so je veseli vsi, ki se prehranjujejo po načelih Montignacove diete. Hvaležni uživalci sojinega mleka so osebe, ki imajo laktozno intoleranco in jim uživanje mleka povzroča precejšnje prebavne težave (napenjanje, diarejo, krče). Sojino mleko vsebuje tudi več kalcija kot kravje.

In kje gre potem narobe?

  • Genistein v soji otežuje zanositev, saj uničuje spermije v ženskem traktu oz. po navedbah drugega članka upočasni gibanje spermijev. In to že majhna doza, čeprav ne najdem, kolikšna naj bi ta doza bila. Tako da naj ženske, ki želijo zanositi, v plodnih dneh, ne bi uživale sojinih izdelkov.
  • Fitoestrogeni (sem spada tudi genistein) vplivajo na delovanje žlez v telesu in tako lahko vplivajo na neplodnost in razvoj raka na dojki (kje je potem tu logika, če naj bi pa imeli antikancerogeni učinek?!?!?)

Ko sem googlala fitoestrogene, nič slabega. Recimo tole, gradivo z Medicinske fakultete:

Fitoestrogeni (v nadaljevanju FE) so naravni hormoni in se pojavljajo v rastlinah, v človeško telo se vnesejo s prehrano, prehajajo pa tudi placento in so prisotni v materinem mleku. Razdeljeni so v številne razrede (izoflavoni, lignini itd.), njihova značilnost pa je, da so strukturno podobni sesalskim estrogenom, njihov estrogenski učinek pa je v primerjavi z njimi majhen (1:500 oz 1:1000 glede na 17β-estradiol). Velika vsebnost FE je npr. v soji in njenih izdelkih, kjer najdemo izoflavona danzidein in genistein. Vnos se med različnimi populacijami razlikuje (V Aziji do 100 krat več kot v ZDA).

  • Primer nosečnice, ki je pila velike količine (!) sojinega mleka, s čimer je dojenček dobil veliko dozo ženskih hormonov in se mu zato niso razvili spolni organi. Ker je do 21. leta tudi sam pil sojino mleko (me zanima kakšne so bile količine), so se mu razvile dojke
  • Če dojenček dobi izključno sojino hrano, dobi s tem za 5 kontracepcijskih tablet estrogena
  • Opazili so tudi nek splošen trend, da dekleta že veliko prej začnejo kazati znake pubertete (že pri 8h letih rast dojk in sramnih dlak), pri fantih pa se ta starostna meja viša (kaj pa hormoni v ostali hrani, tisti nimajo nobenega vpliva?)
  • Doječe matere, ki pijejo sojino mleko, naj bi imele težave pri dojenju. Imam sicer prijateljico, ki je zaradi hčerkine alergije na kravje mleko, med dojenjem pila samo sojinega, pa je imela … uuu laaa laaaaaaa … veliiiiiiiko mleka.
  • Po besedah Švicarske zdravstvene službe količina estrogena v 100 g sojinih beljakovin odgovarja količini, ki je v eni kontracepcijski tableti.
  • 2 kozarca sojinega mleka dnevno povzročita spremembe v menstrualnem ciklusu
  • Sojina zrna absorbirajo iz zemlje velike količine aluminija, kar škodljivo vpliva na živčni sistem in na ledvice
  • Povzroča alergije, slabi imunski sistem
  • Vpliv na delovanje ščitnice (prekomerno izločanje hormonov)
  • Poveča potrebo telesa po vitaminu D
  • Fitati zmanjšujejo absorpcijo kalcija, magnezija, železa in cinka v telesu
  • Baje da soja znižuje spolni nagon

Škodljivih učinkov naj ne bi imeli fermentirani sojini izdelki kot je tempeh, miso, shoyu, tamari, sojina omaka.

Res prava poplava informacij, tudi nasprotujočih si ne manjka. Kaj torej? Ja, na kravje mleko sigurno ne bom prešaltala nazaj, ker se z mojimi prebavili ne razumejo najbolje. Mi ostaneta riževo in ovseno mleko. In konec koncu, zakaj tudi ne sojino. Mogoče ga v 1 tednu spijem 1 liter. In smo pri zmernosti. Verjamem, da tile fitoestrogeni znajo povzročiti zmedo v hormonskem sistemu, samo… Kaj pa količine?!?!? Pa dajte no, saj jemo verjetno še kaj drugega kot tofu, sojin jogurt in sojino mleko. Primeri, ki jih navajajo članki so res ekstremni. Oz v ameriškem merilu mogoče niti ne. Neka punca, si je uredila zdravo prehrano tako, da je jedla čim več sojinih zadev (očitno je v ZDA res hudo močna pro-soja propaganda in čisto možno, da folk uživa sojine izdelke v enormnih količinah, me ne bi presenetilo) in je imela več oblik raka ter ščitnica ji je podivjala (ne navajajo pa še kakšnih drugih možnih vzrokov za težave s ščitnico in za raka). Če hraniš dojenčka izključno s sojinimi izdelki… Zakaj že? Aja, Alpro ne priporoča hranjenja dojenčkov s sojo pred 6. mesecem, samo za info. In še ena info, ki sem jo dobila od gospoda, ki se profesionalno ukvarja z alternativo – izdelki od proizvajalca Lima naj bi bili veliko bolj kakovosti kot od Alpro, saj je proizvodnja pri slednjih že zelo masovna in tako tudi izdelki slabe kakovosti.

Sem spodaj prilepila linke do člankov, ki sem jih brala, tako da lahko še sami najdete kakšne informacije. Bom vesela vseh komentarjev, za ali proti. Po pravici povedano, vidim tu le malo preveč pretiravanja. In premalo konkretnih podatkov. Če še kaj odkrijete, kar na dan z info.

Najhrana - soja

Soja - rastlinsko meso
Cicisvetovalnica - zdravilna soja
Kaj je dobro vedeti - soja
Je soja škodljiva?
Soja otežuje zanositev
Soja - zdravo ili nezdravo?
Fitokemikalije
Zbirka gradiv za študente medicine in stomatologije
SoyOnline
Soy: Too good to be true
They hailed it as a wonderfood
One women's story on soya
Alprosoya
Limasoya

2 komentarja:

Manca Razboršek pravi ...

Ah naši dragi znanstveniki!

Pri prehrani se čedalje bolj nagibam k temu, da je enostavno potrebno poslušati svoje telo. Ljudje bi morali večkrat uporabljati »zdravo pamet« pri hrani. Vsega v normalnih količinah in v skladu z načinom življenja. Nekdo, ki sedi 8 ali več ur na dan v pisarni lahko živi od solatke in jogurta, kmet, ki dejansko fizično dela pa rabi nekaj konkretnejšega, da sploh lahko dela.

Moje mnenje je, da danes hrana ni več tisto kar je bila recimo 50 let nazaj. Pri nas doma smo imeli sadovnjak v katerem so rasle stare sorte jabolk. V jeseni smo jih v glavnem sprešali za sok, nekj pa smo jih naštimali za ozimnico v klet. Seveda jih je nekaj zgnilo čez zimo in iz tistih smo kuhali kompot. Ampak celo zimo smo jedli neškropljena, domača jabolka, ki so še marca dišala...po jabolkih. Danes takih sort jabolk sploh ni več. Novodobne sorte ne zdržijo brez hladilnice, da ne govorim o tem, da po 14 dneh postanejo kašasta. In če se znanstveniki spravijo delat analizo enega »umetnega« jabolka iz hladilnice... bomo verjetno brali članek, da jabolka pravzaprav sploh niso zdrava in da imajo v sebi bogvekaj kar je škodljivo. In verjamem, da če bi ena skupina znanstvenikov preučuevala jabolka iz Slovenije, druga pa jabolka iz Argentine ne bi prišli do enakih rezultatov – saj jabolka rastejo na dveh različnih koncih sveta!

Verjetno je pri vseh ostalih zadevah nekaj podobnega. Soja je verjetno v osnovi zdrava, morda je naravni kontraceptik, ampak je pa tudi vodilna gensko spremenjena rastlina. Odvisno na kateri strani si, v skladu s tem se pa odločiš. Prehranjevanje je po mojem mnenju stvar vsakega posameznika, njegova individualna zadeva. Jaz sem zrasla gor na domačem, kmečkem, nepredelanem mleku. Sem ga navajena in ga dobro predelujem. Pijem tudi sojino mleko, ker me je Mateja navdušila. Zaenkrat sem še živa!

Anonimni pravi ...

Nice brief and this enter helped me alot in my college assignement. Thank you on your information.