Sijaj, sijaj sončece...

Ne bi mogle izbrati boljšega časa za pobeg iz Luxa, kot je sedaj. Ne samo da je tu že nekaj časa prava pušoba, zdajle še ščije 500/uro. Bo treba najt eno luknjo med temi preklami, da se prebijem do kavice na Garu.

Preden sem prišla v Lux, se nikoli nisem toliko pogovarjala o vremenu, kot se sedaj. Niti da bi sama razmišljala toliko o tem fenomenu. V Sloveniji ima človek 4 letne čase, imaš vse - sneg, sonce, dež,... Tukaj pač ni tako. Je veliko več dežja in predvsem manj sonca. In verjetno najboljši recept, da te to ne obemenjuje in da se vsi pogovori ne vrtijo samo okoli dežja in nesonca, da se enostavno naučiš živeti neodvisno od tega ali zunaj padajo prekle ali žge sonce. Meni to ni tako enostavo. Če je sonček, se spokam ven in uživam v hajkanju po Luxu, po kakšnem parku, gozdičku. Dosti tega se najde. In niti nisem zahtevna, samo fino mi je, če sem zunaj. Zdaj pa enostavno nimam volje, da bi spakirala svojo leno rit iz stanovanja. Toplega stanovanja :)

Ok, smo zmenjeni za kavo, tako da me vsaj dužba zvleče ven. In tudi zvečer bom naredila en premik k sodelavki, ki bo kuhala bujto repo :) Aha, gastarbajterji smo vedno hvaležni, če se kdo loti kuhanja prave slovenske hrane, še najraje če je kaj na žlico. Mmmmmm :)

Dopoldan me je poklical Steve, ki uživa v avstralskem poletju. Poletjeeeee!!!!! Ko gre človek zjutraj na plažo in se vrže v morje. Mi je bil pravi užitek, ko sem ga poslušala, kako uživa down there. Jst bi tuuuuuud!!! Oooo jaaaa, saj bom. Že čez 3 dni !!!

Selim se... but... I'll be back

ajetaMateja se počasi (in začasno) seli na ajetaMBrazil.

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da imam glavo že bolj kot ne v Braziliji (no, en delček možganov se sicer še matra s francoščino, ki jo pišem ta teden... in en drugi tudi tava malo na okoli).

Včeraj sva šli s Tino v Bruselj k Olgi, da smo še malo predebatirale naš plan. Več o tem na ajetaMBrazil.

In glede nato kako zdaj zunaj divja dež in se za njim podi veter... Kaj naj drugega kot da se še bolj veselim toplega meseca, ki je pred mano. Kaj toplega. Vročeeeeeegaaaaaa!!! Zgodi se lahko tudi 40 stopinj. In ker sem iz cukra, se sicer lahko stopim, a se bom že potrudila in pazila nase, da se ne vrnem v tekočem agregatnem stanju :) Sicer tolikšne količine tekočine niti ne bi pustili na avion :D

Final countdown

Še 3 vikende... še 14x v službo... še 20 spat... in bomo v Brazilijiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Je treba posebej poudarjat, da se neizmerno veselim tega potovanja? In da je večina mojih misli te dni skoncentrirana prav tja? Verjetno da ne.

Te dni imam na sporedu še zadnja cepljenja. Ravno danes za tifus in me prav pošteno boli roka. Dober izgovor za gospodično Lenobo, ki se ji ne da na jogo. Naslednji teden še rumena mrzlica in potem sem za nekaj časa zaključila s tem.

Verjeli ali ne, ljudje so polni nasvetov glede potovanja treh punc v takoooo nevarno državo kot je Brazilija. In najbolj zanimivo pri vsem tem je, da tako razmišljajo predvsem teoretični poznavalci Brazilije. Pazi to in ono ipd. Svašta se lahko zgodi. Ja seveda se lahko. Tudi v Luxu. V Ljubljani. V Spodnjem Dupleku. In če veš, da je treba nekje biti bolj previden, to upoštevaš, a ne? Sem se pogovarjala kar z nekaj puncami (ja, punce !!!) iz službe, ki so že potovale po Braziliji in nobene drame.

Ena je celo sama potovala po Riu in je bilo vse ok, niti se ni počutila ogrožene. Je pa naletela na slovenskega turista, ki so ga oropali. Stric je imel za vratom fotoaparat, mladeniča sta prišla do njega, mu dvignila roke in ukradla fotiča. Ja, seveda. Bi lahko fotoaparat obesil še na bolj vidno mesto?

Druga sodelavka se je s frendico sprehajala po Riu. Ju ustavi policija in vpraša, če slučajno vesta, kje sta. Sta bili v faveli. In preživeli tud to.

Tadeja ima za sabo sicer res izkušnjo z ropom. Tako da, ja, tudi to se dogaja. Preverjeno.
Zna biti nevarno. Zato se pač pripraviš na takšno potovanje malo drugače kot če greš kampirat v Savudrijo. Če mi kaj ukradejo, pač ukradejo. Čeprav, glede fotk sem kar sentimentalna, tako da bom na kartice še posebej pazila. Vse ostalo je nadomestljivo.
Spomini pa tako ali tako ostanejo. Razen če jih ne dobim po glavi :)

Kandidaza

Sem že malo pozabila nanjo, a so me zadnjič v Sloveniji nekaj spraševali o tej temi. Člankov je res veliko, tako da jih bom kar prilepila sem.

Čisto čisto na kratko: kandidaza je ena gljiva, ki jo imamo v telesu vsi. In če je posejana v normalnih količinah, nobene panike, če se je madam preveč udomačila pa... not good. Piše vse v člankih, tako da ne bi ponavjala.

• Kandidiaza - povzročitelj hudih bolezni, tudi nekaterih "neozdravljivih" (kar se mene tiče ta članek res zelo temeljivo obdela temo; dieta za zdravljenje je makrobiotična in v nasprotju z drugimi dietami prepoveduje tudi meso in sojo-avtor razloži zakaj tako)
• Kandidiaza - kaj jo povzroča in kako jo ozdraviti naravno (prispevek istega avtorja kot zgoraj)
• Pljunite v kozarec (članek Sanje Lončar)
  
• Resnice in zmote o kandidi (knjiga Sanje Lončar)
• Celosten pristop k zdravljenju kandide (avtor dela bioresonančno zdravljenje)
• Candida related diseases
  
• En forum, pa še drugi (ta drugi vkljčuje čiščenje jeter) in tretji

Poleg diete so dobrodošli tudi kakšni pripravki. Recimo:

• Molkosan (koncentrat sirotke, za vzpostavljanje ravnovesja v črevesju)
• Alge in probiotiki
  

Kandidaza gre z roko v roki z zakisanostjo telesa oz. če sem prav razumela, telesa, ki ni zakisano, kanidaza ne napade. Bom pobrskala še malo o tem in objavila drugič.

Baby tour

Ko pridem v Slo, je večina mojih obiskov namenjena dojenčkom. Tokrat sem imela bližnje srečanje s 6imi. In še eno lepo nosečko, ki pa bo ob mojem naslednjem obislu Slo tudi že mamica.

Zdaj je bila zvezda je mala Iza, s katero sva se videli prvič. Fuuuul lepa dojenčica.
Sta mi očka in mamica dovolila, da sem jo nahranila. No, za plenice se nisem zagrebla :)

Iza z mamico Andrejo

Iza s teto Matejo

In še moj veliki dojenček, sestrična Ana. Me uči igrati, risati... Ni tako enostavno. Ima pa mala neverjetno bujno domišljijo, tako da idej ne zmanjka.

Jesen

A ni to en paradoksen letni čas? Na eni strani prava simfonija toplih barv, potem pa pride tista siiiiiva, dolgočaaaasna, teeeeemna... Prvo imam rada, ona druga pa... Se jo da ukiniti?




Tudi Ljubljana je bila super v teh dneh. Sem uživala. Zelo.

Moj jesenski fotosešn je pa tule - Šentrupert nad Laškim, Laško in Ljubljana.

(Ne)kadilske novosti v Sloveniji

Sem ugotovila, da tole preganjanje kadilcev ni slaba stvar. Itak, lokali niso zakajeni. Da pa gostilnci, predvsem lastniki barov, pozimi ne bi bili prikrajšani za obiske, so si omislili dekce in grelnike. Jupiiiii !!! Meni je kofetkanje in pijačkanje zunaj super, pa še zebe ne.

Sicer smo v restavraciji prišli do tega, da manjkajo pepelniki na mizah. Človek je včasih le dal kakšno majhno odpadno zadevo notri, recimo ovitek od zobotrebcev. Kaj zdaj? Kante za smeti pod mize?

Pa še malo smeha... Ko smo rezervirali mizo, sem zadaj prav na glas vpila, da REČ ZA NEKADILCEEEE!!! Hja, se zgodi tudi najboljšim :)

Frizerji

Bjonda je bila danes pri frizerju. Ne, ni bilo prvič v življenju, da bi bil to zaradi tega tako velik dogodek. Je bilo pa prvič v Luxembourgu.

Svoje čase sem imela prav hude travme zaradi frizerjev, šla s strahom v salon, ker... Jooooj, le kakšna bom prišla ven.

V začetku osnovne šole sem s sabo k fizerki nesla fotko ženske polovice dua Roxette, kjer je imela neko hudo frizuro. In izrazila željo, da bi pa jaz tudi tako. Ja, ni problema, bomo naredili. Kar je takrat nastalo, je bila čista polomija. V jok in na drevo. In iti v šolo naslednji dan... vrhunec sramote. Reeeeeeally bad hair day... week... Ja, itak da je bila frizura katastrofa. S tistimi 5 lasmi, ki sem jih takrat mela na glavi se pa res ni dalo narediti čudeža!!!

Mislim, da me je potem nekaj časa strigla mami, potem sem se počasi opogumila in spet zaupala svoje lase strokovnim rokam. Tomaž, ki me zdaj striže v Slo je pa car. Ne samo da vedno opravi svoje delo tako kot je treba, še strahu pred fizerji sem se znebila.

Tomaž me tudi večkrat zabave z zgodbicami, ko pride kakšna deklica k njemu v salon s sliko, recimo Cindy, in hoče takšno frizuro. In potem jo mora revo postavit na realna tla, da ona pač ni Cindy in da njeni lasje še zdaleč niso takšni, da bi zmogli takšno frizuro. Tudi nič narobe, če bi meni takrat razložili, da nisem Marie Fredriksson.

Music du Mond

Šle na koncert Music du Mond, poslušale pa Different moods. Mond... Moods... Kdo bi opazil razliko :)

Different moods... Mix indijske, brazilske, afro glasbe. Tako piše na CD-ju, čeprav se mi zdi, da so prevladovali indijski ritmi. Samo še vonj po dišečih palčkah je manjkal. In še stoli so bili za sedet. Ja, pomemben podatek za petkov večer :)

Skratka, super večer v Kulturfabrik. Tale Kulturfabrik je eno pravo malo odkritje, občutki verjetno kot pri Kolumbu, ko je odkril Amriko. Fabrika seveda obstaja že še in še časa, mi smo jo pri vsem jamranju, da v Luxu nič pametnega ne dogaja, odkrili šele pred časom. No, ne ravno odkrili, samo trajalo in trajalo je, da smo se napakirali v avto in odpravili tja.

Kdo pravi, da v Luxu ni sonca?

Danes me je šopek sonca pričakal na pisalni mizi v pisarni.
Vesela, vesela, vesela, ...
HVALA, Nika :D

Zelena inventura

Pogljemo, kako je Esmeralda ekozavedna.

• ločujem smeti/recikliram (moja kuhinja zgleda kot mali ekološki otok, pol kuhinje vrečk za smeti; baterijske vložke kupujem rehcarge, tako da je čim manj odpada, imamo pa na Komisiji celo en koš zanje; tudi naš šef je precej ekološko zaveden, tako da smo se pred kratkim zmenili za ponovno uporabo papirja pri printanju)
• varčujem z elektriko (ugašam luči, če nisem v prostoru, ravno tako (ponavadi) ne puščam prižganega računalnika, če ga ne uporabljam; če se le da uporabljam varčne žarnice, je pa res, da imam v tem stanovanju večinoma reflektorje in varčnih žarnic zanje še nisem videla - a kdo ve, če sploh obstajajo?)
• (nisem sigurna da) varčujem z vodo (od kar smo v OŠ pri ekološkem krožku delali nek poskus, koliko vode se porabi med umivanjem zob, če je vmes ne zapiramo, tega ne počnem več; če ni potrebe, wc kotlička ne spraznim do konca; ne perem na pol praznega pralnega stroja; po drugi strani pa neizmerno uživam po tušem, kjer porabim precej vode in je dosti tudi spijem :) - to šteje? hja, pa še precej plastenk vržem stran)
• uporabljam javni prevoz (sicer ne iz ekoloških razlogov, ampak ker imam celo paniko pred vožnjo)
• bolj malo kurim (ne maram pretirano toplih prostorov, se mi zdi da kar lažje diham če ni prevroče; pa še otečem kot en buhtelj, če sem preveč na toplem :)
  
• kupujem bio sadje in zelenjavo (sem že pisala, da sem naročena na biokišto; po eni strani ekologija telesa, po drugi strani pa raje dam denar in s tem podpiram nekoga, ki tudi razmišlja v naravi prijazni smeri)
• tudi kozmetiko kupujem večinoma takšno, ki je telesu in okolju bolj prijazna (Weleda, Dr. Hauscka, vložke in tampone Natracare; vendar pozor pri bio/eko ipd. kozmetiki - večina te kozmetike vsebuje parabene (ne bom lepila člankov, jih googl premore kar precej), ki so rakotvorni!!!)
• bio razgradljiva čistila (Frosch, Ecover)
  
• če naletim na kakšne zanimive članke na eko temo, jih z veseljem preberem; v slovenskem prostoru mi je zanimiva recimo Sanja Lončar in njen projekt Skupaj za zdravje človeka in narave)
  

Hecno, da me je predvsem mami vzgajala v tej smeri, da je treba šparat z vodo in elektriko. Samo doker sem na to gledala s finančnega vidika, se me ni kaj dosti dotaknilo. Voda je pa ja poceni. Elektrika tudi... dokler mami plačuje položnice :)

Vem, da s tem nič ne pomagam, mi pa kar dvigne pristisk, ko se gre kdo neekologa, ker eden itak ne bo ničesar spremenil. No, če poznamo osnove matematike in seštejemo 1+1+1+... GREMO, AKCIJA !!!

Aja, še besede "Blog Action Day" moram uporabit v tem postu.

Ko bom velika...

... bova Geisa in Stef.

In imela bova tole.

Dober vikend v 10 točkah

Kaj rabim za "dober vikend"? Včasih sem zelo skromna in čist vesela, če pogledam ven in je sonček. In je dovolj za lep dan, vikend... No, tokrat sem imela še obisk, Chat je bil super družba.

V bistvu je bil ta vikend koncentracija tistega, kar imam rada, na sploh in v Luxiju:

1. Dobra družba/obiski (ja, OBISKI, OBISKI... Slovenija, če kdo razume namig !!! )
2. Sonček
   
3. Dolgi zajtrki
   
4. Glasba (v petek koncert Neishe, naše Neise, v Atelierju, in v nedeljo jazz v Neumunstru-oh in sploh fajn)
   
5. Filmi - poglelala Kill Billa 1&2 (ne samo film, tud soundtrack super)
   
6. Kruzanje po Grundu, meni najljubšemu delu Luxa
   
7. The Family of Man - the best foto razstava, v Clervauxu. So pa v okviru mesta kulture neko različico tega postavli tudi v Neumunstru (do 28.10.2007). Videla tudi to.
   
8. Tibet (sicer nimam zelo širokega repertoarja restavracij v Luxu, mi je pa indijska hrana med najljubšimi in v Tibetu obvladajo)
   
9. Raclette - in smo spet pri hrani. Ja kaj naj, če je pa dobr :)
   
10. Kužki - ne da so v Luxu kaj posebnega, je bil pa v nedeljo tudi dan za mečkanje cuckov. V Neumunstru sva spoznala Greto. Lepa, mehka, cuddly nemška doga. Jst bi tuuud !!!!
    

A nista kjuuuut :)

Hmmm, ni švoh inventura tega vikenda :D

Sem še kaj pozabila?

Pozabita na hčer, Sandra Gregory

Huuuh, tale knjiga mi je pa dala nekaj materiala v razmislek. Kar precejšnen vpogled v dogajanje za zaporniškimi zidovi. Domnevam sicer, da še dosti več, kot je opisanega v knjigi, a že to... Ma če koga mika dilanje, naj prebere, pa bo minilo. Hitro in neboleče.

Nikoli nisem kaj dosti razmišljala, po kakšnem principu delujejo zapori oz. kako se tam dogaja t.i. prevzgoja. No, ena informacija iz prve roke. V stilu "kdo bo psihično močnejši". Nekaj let preživeti v "Bangkoškem Hiltonu", v umazani celici, cca 60m2, kjer so poleg 70-120 zapornic spali še mačke, ščurki, podgane in ostali hišni ljubljenčki. Potem odnos in popolna neobčutljivost paznic do zapornic, tudi ko smrt postane nekaj čisto vsakdanjega. Če pozabijo pospraviti kakšno truplo, da to vendarle eksplodira na vročini. Ja, pač. Se zgodi. Tako tudi Sandra pravi, da je razvila neobčutljivost na takšne dogodke. Moraš, da preživiš. Kazni za neupoštevanje zaporniškega reda - od batin s pendrekom, do čiščenja greznice (ja, do pasu v drek in potem prepoved "tuširanja", če se tistemu umivanju lahko reče tuširanje), stanja na žgočem soncu, ... Ja, ni ravno balzam za psiho.

Ko sem brala to, sem misnila, da to je pa res top of the top, kar se človeku lahko zgodi v zaporu. No, očitno se lahko tudi angleških zaporih pohvalijo s "svojimi metodami". Sicer bolj user friendly prostori - s TV-jem, radiem, revijami, ni cenzure, skozi katero bi moralo vsako pismo, spodobni tuši in wc-ji, možnostjo študija na daljavo, telovadnice ... Možno tudi, da je Sandra angleške zapore doživljala še kot večji pritisk, ker je bila že relativno dolgo notri (skupaj s tajskimi 7,5 let) in ker se dolgo časa nikamor ni nič premaknilo z njeno pomilostitvijo. Več je bilo psihičnega nasilja v smislu, da so imeli posamezni pazniki/paznice koga na piki, da so ustrahovali in nadlegovali zapornic. In že samo dejstvo, da si v elitni družbi morilcev, pedofilov, posiljevalcev ne vpliva ravno vzpodbudno na moralo. In to da te brez kakršnega koli pojasnila premeščajo iz enega v drug zapor, v takšnega ki je na glasu "najhujšega na Otoku".

Še malo zaporniške zabave: Podtakneš požar, tako da je treba poklicati gasilce. In kaj se lahko tem zapornicam boljšega zgodi, kot da v njihove prostore zakoraka cela četa MOŠKIH !!!! :D

Predvsem me je pritegnil psihološki vidik knjige oz. njeno doživljanje zapora in ostalih zapornic. Čeprav moram reči, da mi je malce dvignilo pritisk, ko začne opravičevati in razlagati kako ok je ženska, ki je bila obtožena 9 umorov, od tega njen otrok in pastorka. Pa ja! Mogoče "kriva" tudi časovna distanca, s katere je pisala svojo zgodbo (?). OK, je žensko pač spoznala v "drugi luči", samo ne mi nalagat o prijaznosti! Da ženska rabi psihiatra pa ja. Saj res... O tem pa ni nič napisala, če so imeli kakšno psihološko/psihiatrično zdravljenje. Nek zdravnik se je vsake toliko prikazal - v supergah, da je lahko na hitro zlaufal ven, če bi bilo treba :)

Drage bralke in dragi bralci, to bo za danes vse. Vaša poročevalke iz "Bangkoškega Hiltona" se počasi odpravlja v horizontalne dimenzije.

p.s. Danes sem si pa privščla en dooooolg sončen (!!!) sprehod. Ja, je za zapisat. Sonce se sem ne zgubi pogosto.

Pijevo življenje, Yann Martel

Mogoče naslov koga asociira na padra Pia, italijanskega meniha, poznanega po stigmatah. Ne, nobene veze z njim. Knjigca je super, priporočam v branje. Ne bom pa tukaj o vsebini, google premore kar nekaj povzetkov.

V prvem delo knjige me je pritegnilo Pijevo raziskovanje različnih ver. Je ugovotil, da on bo pa hinhujec, kristjan in musliman. Vse lepo in prav, dokler vsi trije "očetje" teh cerkva niso izvedeli, da Pi pa le ni SAMO hindujec/kristjan/musliman. So se skupaj s Pijevo družino srečali na nedeljskem sprehohu. No, takole so pandit, župnik in imam zagovarjali, zakaj je le njihova vera prava (na str. 81-83):

(imam) " Hindujci in kristjani so malikovalci, veš. Imajo cel kup bogov." "Muslimani pa kup žena", je siknil pandit. Župnik je oba premeril s prezirljivim pogledom. "Piscine," je skoraj zašepetal, "samo Jezus prinaša odrešitev." "Traparija! Kristjani ne vedo ničesar o veri, " je zarobantil pandit. "Že zdavnaj so zašli z božje poti," je dodal imam. "Kje pa je Bog v tej vaši veri?" se ni dal župnik. " Niti enega samega čudeža ne poznate. Je to sploh kaka vera?" "Vera je, ne pa cirkus, kjer mrliči vsevprek skačejo iz grobov. Muslimani se držimo temeljnega čudeža življenja. Ptice, ki letijo, dež, ki pada, žito, ki raste... Ti čudeži so nam povsem dovolj." "Vse lepo in prav, ampak mi radi vemo, da je Bog res z nami." "Aja? Veliko je imel od tega, da je prišel med vas, ni kaj. Skušali ste ga ubiti! Pribili ste ga na križ z debelimi žeblji. Se mar tako ravna s prerokom? Mohamed, mir z njim, je med nami širil božjo besedo, ne da bi ga kdo poniževal, in umrl od starosti." "Božjo besedo? Tisti nepismeni puščavski kramar? Navadne epileptične blodnje, ki jih je povzročilo zibanje na kameli, ne pa razodetje. Če mu ni že prej sonce spražilo možganov." ... "Pravi se oglaša! Gonjač sužnjev, zagovornik kastnega sistema. Hindujci spravljajo ljudi v suženjstvo in častijo načičkane lutke." Imam je kar pihal. "Hindujci obožujejo zlata teleta in klečijo pred kravami," je pristavil lonček župnik. "Kristjani pa klečijo pred belcem. So častilci tujega boga in prekletvo za vse druge rase." "Pa še svinino jedo, kanibali" je pribil imam.

In še ena iz splava...
"Marsikaj postane pogrešljivo. Srečo najdeš, kje jo pač lahko. Si na samem dnju pekla, pa sproščeno sediš s prekrižanimi rokami in se smehljaš kot najsrečnejši človek na svetu. Zakaj? Ker imaš v vedru majhno crknjeno ribo." (str. 230)

Mi je všeč zgodba, pa tudi humor je super. Tisto zgoraj, kreg treh ver, sem se na glas smejala v letališki čakalnici :D

Rakci v sojini omaki s curryjem

• čebulo in česen sem na hitro prepražila na kokosovi maščobi
• dodala rakce
• prilila malo sojine omake
• curry v prahu
  
• malo čilija
• sveže mleti poper
  
• na koncu še sladka smetana (sojina)
• sol
  

Priloga: basmati riž

*Nič ne bi bilo narobe, če ne bi najprej solila in potem dodala še sojino omako, ki je že sama po sebi precej slana. Hja, se zgodi. Tudi najboljšim.

Namaz z zeleno in korenčkom

Ugotavljam, da je biokišta ena zlo fajn zadeva. Poleg tega da vsak teden dobim res fino zelenjavo in sadje, zelo dobro vpliva tudi na mojo domišljijo. Verjeli ali ne, prav vsak teden dobim vsaj eno stvar s katero nimam pojma, kaj naj počnem. Recimo cel gomolj zelene. Ok, če bi kuhala juho, ni problema. Glede na to da je ne... Sem naumila en namaz. In sploh ni švoh!

• zeleno in korenček sem naribala (več zelene kot korenčka)
• vmešala v namaz Philadelphia (lahko tudi skuto, kislo smetano)
  
• dodala še malo olivnega olja, da je bila masa bolj kremasta

No, to je to. Simpl ko pasulj.

Blogerji za okolje

Še dobro, da tole veselo promoviram naokoli, da bi pa sama dala na blog...
No, ni prepozno.

Povej naprej tudi ti. Več pa na http://blogactionday.org/

Irska (Éire)

Za začetek malo stresa

Začelo bi se lahko tudi boljše. Moj najbolj stresni del potovnja z letalom je čakanje na prtljago. Kaj še so mi zgubili kufer!?!? In čakam. In čakam. In čakam. Po mojem da pol ure, mojega zelenkota pa nikjer. Sranje! Cela živčna! Vsi pobrali svoje stvari, mojega še vedno nikjer. In potem sem ugotovila, da sem čakala pred napačnim trakom. Frankfurt z Lufthanso in ne Frankfurt z Ryanairom!!! Gremo naprej. Seveda je še trajalo par 10 minut, ker se je moj kufer pomešal poljskimi. Dobila. Huh!!!

No, pa pojdimo. Iz Dublina z vlakom do zahodne obale.

Navdušena!!! Ljudje, pokrajina... Vse je bilo super.

Ljudje

Recimo, da ena malce manj zaželjena izkušna, a nič tragičnega. Tipo v rent-a-car agenciji naju je nategnil za vsa možna zavarovanja. Ker... baje ful kradejo avtomobile in če ne zavaruješ proti kraji... In za vsako majhno prasko, ki jo narediš... Ja ja, še eno zavarovanje. No, na koncu sva le izkoristla malo zavarovalniškega bonusa. Dollyna leva ritnica je imela bližnje srečanje s traktorsko gumo in fasala eno modrico. Nič hujšega. No, tale stric je bil res malo tečen. Midva pa naivca in plačala (skor) vsa zaravoranja.

Ostali pa super, res zelo zelo pozitivno presenečenje. V dobro voljo me je spravil že šofer avtobusa v Dublinu. Nimajo namreč posnetkov, ki ti povejo, katera bo naslednja postaja. To naredi šofer sam, v živo. In ta je imel očitno dober dan in je zabaval kar cel avtobus. Tudi v trgovinah in restavracijah prijaznost na višku. Najmanj kar dobiš je Hi. How are you? How's your day? Lastnika obeh B&B še posebej ustrežljiva. Enega je malo skrbelo, da ne bom lačna. Če človek ne je mesa, je pri zajtrku pač prikrajšan za slanino, klobasice in t.i. puding. In ko smo že pri hrani...

Hrana

Glede hrane nisem posebej eksperimentirala. Definitivno sem v 4h dneh pojedla več jajc kot jih sicer v celem mesecu. Full Irish breakfast je zelooo obilna zadeva. Za začetek malo kosmičev z jogurtom/mlekom. Potem pa bomba. Pečena jajca, slanina, klobasice, puding (podobno krvavicam, se mi zdi), fižol, popečen paradižnik in gobice. Mislim, da je to to. Na kruh še maslo, ker suhega kruha res ne moreš jest. Slišali pa so tudi za marmelado. Čaj in kava prideta zraven. Sama sem se držala bolj kosmičev in vmešanih jajc, kave in čaja. Je bilo ok.

Nisem vedela, da je losos irska zadeva. In to prav fina. Dimljen losos serviran na črnem kruhu (z maslom, da ne bo pomote). Super!

Pokrajina

Zeleno, ki te ljubim, zeleno. Balzam za dušo in oči. Itak ful rada bluzim po naravi, tako da so bili ti dnevi čisto zame. Še posebej klifi. Baje da bi bilo lahko vreme tudi boljše... ali slabše. A se ne bom pritoževala. Narava je ponudila čudovito predstavo. Najbolje pogledati kar fotke.

Eno malo presenečenje

Mestece po imenu Gort. Tja sva prišla v temi. In tole mesto... Jao. Ena dolga siva ulica, z nekaj neuglednimi pubi in trgovinami na vsaki strani. Not nice. Poiskati B&B. V prvem je teta ponujala po plesni smedečo sobico. Ne ne, hvala. Gremo naprej. Drugi je bil zadetek v polno. Še vonj po novem. No, če iz pipe ne bi tekla rahlo rjavkasta voda, tudi nič hudega. Baje da je voda ok, samo pač takšne barve. No ja...

In sredi temačnega Gorta ena mala simpatična oaza, Gallery Cafe- restavracija, hostel in galerija v enem. Presenečena, da so čeljusti visele do kolen. Domač in prijeten ambient. Oprema zelo posebna, arty. Na meniju večinoma vegetarijanska hrana, kava in čaji biološke pridelave in fair trade trgovina. Testo za pico naredijo tudi iz pire, če je takšna želja. Sveže narejene testenine, napitki s sojinim mlekom (eden z dodatkom spiruline). Ja, ko bom velika in imela svojo restavracijo, bo to to. Zanimivo, zadnje čase kar dobivam prebliske za svoj biznis :)

The Cave of the Yellow Dog

Tale film me je pa čist prevzel. Film o življenju mongolskih nomadov. O preprostem življenju, preprostih ljudeh in iskrenih nasmehih.

O življenju na prostranih pašnikih in v pisanih šotorih. Kje otroci gradijo hiše iz posušenih govejih drekcev in iz oblakov rišejo živali na nebu. Kjer ljudje v mestih lulajo kar v hišah. Kjer so le otroci tisti, ki se lahko spominjajo prejšnjih življenj, odrasli pa vedo, da je verjetnost, da se človeško bitje ponovno rodi kot človeško bitje tolikšna, kot je verjetnost, da riževo zrno obstane na konici igle. In da je zato to življenje še toliko bolj dragoceno.

Dan za pižamo

Sicer poredko, zgodi se pa le. Danes recimo. In še vedno traja. In paaaaašeeeeeeee!!! Eden izmed... Lazy days.

Zjutraj (ob 11h) sem vstala, si stisnila grenivko in kozarec nesla kar nazaj v posteljo. In začela z branjem knjige Pijevo življenje. Glede na to da sem še čisto na začetku, o knjigi nimam kaj dosti za povedat.

No, želodec je le zahteval premik proti kuhinji in si za zajtrk (ob 12:30h!) zaželel toast s sirom, paradižnikom in baziliko. Zraven še kavico iz kafetiere (ja, pomemeben podatek, ker nisem ravno ljubiteljica kave, če mi pa že zadiši, je to to). In ker sem imela na mizi knjigo o kitajski masaži in kitajski medicini, sem seveda še sem pokukala. In sicer poglavje o 5h elementih (les, ogenj, voda, zemlja, kovina) in o (ne)ravnotežju le-teh. Seveda sem ugotovila, da sem pravi pacient, ker sem vsepovsod nekaj našla. Menda se to dogaja tudi študentom medicine/psihiatrije. Ne vem. Morajo sami povedati.

Dan torej v znamenju branja in prehranjevanja. Vmes sem še malo pobrskala po netu in pobožala rožce.

In sem še vedno v pižami. Glede na to da potencialnega obiska očitno ne bo, bom tako tudi ostala do zjutraj :) In pogledala Brokedown Palace.

Čudna so pota Gospodova...

Mene naslednji teden vodijo na Irsko.
Ma kaj naj rečem?
KOMI ČAKAAAAAAAAAAAAAM !!!!!

Do you like my friend?

Tako se je začel sicer zelo kratek dialog med mano in eno gospodično včeraj zvečer. Menda sem bila všeč njenemu prijatelju. Ona me je ogovorila, on pa kar stal tam zraven.

Ja dečko dragi, kaj zdaj to?

Sama nisem lovske sorte, mi je ljubše, če sem ulov :) Vem da nisem ravno nek biser od samozavesti, tako da verjetno tudi zaradi tega. Mi je pa malo hecno takšno osvajanje.

No, vsak po svoje...

Objemi

Zadnjič sva s Chatom načela to temo. Se mi je enkrat zgodilo, da sva šle z mojo Manco na meditacijo, za predihavanje čaker, če se prav spomnim. Meditacija super, sem jo doživela nenormalno močno, med mojimi najmočnejšimi doživetji z energijo. In kaj imajo s tem objemi? Vidim tam eno gospodično, ki je skočila v objem enemu fantu, ki je prišel tja. Oooo, kako lepo. Fant in punca, ki sta si padla v objem. Samo potem temu objemanju ni bilo konca. One big happy family, očitno. Ok, tole bomo preskočile. In potem še na koncu meditacije, vsi v krog, prijet za roke in pet eno pesmico. Hjam... Zame spet preveč. Nisem se počutila komot.

Par let nazaj, mogoče 2 ali 3 se sploh nisem kaj dosti objemala. Da, s takratnim fantom seveda, drugače pa ne kaj dosti. Tudi od doma nimam tega. Verjetno sem zato dobila nekaj prijateljic, ki so me potegnile v svet objemanja. Barbka je orala ledino :) In s časoma je to postalo nekaj vsakdanjega, kot zdravo in adijo. In vidim sama, da sem bolj odprta za objeme. Več jih dajem in več jih dobivam. Tudi s starši. Ne vem, mogoče je nekaj "kriva" tudi razdalja. Se mi zdi, da se zdaj objemamo več. Tudi z nekaterimi sorodniki, s katerimi se prej nismo. Čepravi bi rekla, da sem se verjetno res sama bolj odprla. Če mi je bilo prej objemanje neprijetno, je seveda tudi drugi človek, pa naj bo še tako huggy, to začutil. In stopil nazaj.

Še vedno... Če se postavim v situacijo na tisti meditaciji... To mi ne bi šlo. Rabim malo bližine (ta včasih nastane zelo hitro, sploh ni treba, da človeka poznam dlje časa, pri nekateih ljudeh je pa po doooolgem času sploh ni), občutek, da je oseba sama odprta za objemanje in da je iskreno. Da je objem sam po sebi namen, to mi ni. In kar hitro začutim, da to ni to. Sploh ne pravim, da tisti ljudje niso bili iskreni med sabo. Vem pa zase, da z moje strani v takšni situaciji ne bi bilo.

Za konec, kaj drugega kot da vam pošljem veliiiiiiiko objemov :)

Tibetančki

Poznate tibetanske vaje? Da obstaja nekaj takega, vem že precej časa. Lotila sem se jih pred dobrim letom. Se moram pohvalit, da sem kar pridna in celo zjutraj malo prej vstanem, da jih naredim. Ne vzame veliko časa. Edino ko je dopust, je pa res dopust. Torej če kam grem jih ne delam, ker res rabim svoj mir in prostor. Zdaj sem jih začela delati po enem mesecu in čutim precejšen musklfiber. Ma, saj mine ;)

Priporočam. Z energijskega vidika vaje uskladijo delovanje čaker, čisto s fizičnega so pa super za naše pisarniško zategnjene mišice. Že po kratkem času ponavljanja vaj sem ugotovila, da se z njimi res fino raztegnem.

Ker je že dosti napisanega, se ne bom ponavljala, tukaj so linki: na tej strani so vaje opisane, tukaj še forum in blog ter knjiga Vrelec mladosti.

p.s. Mačko, hvala. Se še priporočam.

Še nekaj fotk...

... z letošnjega dopusta v Slo je tukaj.

Kiss Kiss, Roald Dahl

Knjiga, ki sem jo prebrala na morju. Malce... recimo temu drugačna knjiga. Vsekakor zelo zabavno branje, ki je vsake toliko povzročilo moje glasno komentiranje. Predvsem pri zgodbicah (11 krajših je v knjigi), kjer avtor opisuje odnose ženska-moški in sicer običajno dolga leta zatirana žena, ki je vdano služila tiranskemu možu. In potem se v eni zgodbici zgodi, da je ta vdana zatirana žena pozabila na moža v pokvarjenem dvigalu. Ko pa se je čez nekaj tednov (veselo) vrnila domov, je bilo seveda že prepozno.

Najbolj bizarna je pa tale... Gospod mož ima neozdravljivo bolezen in na pregovarjanje znanstvenika se odloči po smrti zapustili svoje telo v znanstvene namene. No, ne ravno telo. Možgane in eno oko, če sem natančnejša. Priključeni na umetno srce naj bi možgani namreč živeli še doooolga leta in ohranili vse znanje, spomine... Oko je videlo. To je bilo pa tudi vse. Ostali čuti so šli adijo. No, in če sem že začela z ubogimi zatiranimi ženami. Tudi ta gospa žena je po prvotnem neodobravanju ugotovila, da ji je takšen mož kar všeč - zreduciran na možgane z očesom v banjici. Zdaj bo lahko pa ona šefica!

Pa ne se zdaj ustrašit knjige. Je še kaj drugega kot plavajoči možgani :)

Menda pa Dahl piše tudi fenomanalne pravljice. Še nisem brala, malo poguglala in slišala dobre kritike. Zgleda obetavno. Tudi njegova uradna spletna stran je zanimiva.

Leča s šampinjoni in melancani

Čebulo in česen sem na hitro popražila na kokosovi maščobi, dodala na lističe narezane šampinjone in nato še melancane. Prilila malo vode in pustila dušiti cca 10 min. Na koncu sem dodala peteršilj in poper.

Lečo sem skuhala posebej.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Leča

• poživi nas s svojimi beljakovinami in nasiti brez preveč kalorij
• uravnava količino sladkorja v krvi in s tem pomaga proti utrujenost in nezmožnosti za delo
• krepi delovanje živčnega sistema in možganov
• daje železo za zastajanje krvi in preskrbo celic s kisikom
• odvaja vodo iz telesa
• pomaga pri težavah z ledvicami in mehurjem
• pospešuje nastajanje hormonov
• pomaga pri pomlajevanju vezivnih tkiv
• veča spolno poželenje, sposobnost organizma in krepi potenco
• pospešuje delovanje genov v celičnih jedrih
• skrbi za vitalnost in duhovno svežino

Klaus Oberbeil, Christiane Lentz: Zdravilna moč sadja in zelenjave

Testenine z blitvo

Na maščobi sem na hitro popražila česen in dodala narezano blitvo. Še malo pomešala, prilila malo vode in pustila cca 10 min, da se je blitva zmehčala. Na koncu sem dodala še sladko smetano in pinjole. Tudi permezan ne bi bil odveč, samo ga ni sem imela.

Posebej sem skuhala polnozrnate peresnike in jim dodala omako.


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Blitva

• poživlja možgane in živčevje, daje energijo
• pomaga pri živčnosti, pomanjkanju koncentracije in pri utrujenosti
• odpravlja prebavne motnje in razstruplja črevo
• znižuje količino maščob v krvi
• krepi imunski sistem, srce in mišičje
• varuje telesne sluznice
• krepi kosti in zobe
• pospešuje nastajanje krvi in celično dihanje
• pospešuje nastajanje hormonov in daje mentalno svežino

Klaus Oberbeil, Christiane Lentz: Zdravilna moč sadja in zelenjave

Za vsakim dežjem posije sonce… za dopustom pa služba

V bistvu kar konkreten dopust, bi pa lahko še trajal. Super je bilo. Videla sem se z večino tistih, ki sem želela. Jasna, sori, tokrat ni bilo dobrega timinga. Upam, da nama naslednjič uspe. Lahko tudi v Luxu.

Tukaj je nekaj fotk z izleta Kranjska Gora-Vršič-Izvir Soče. Hecno, kako gledam v Slo s turističnimi očmi.

In kaj je novega? Nekaterim sem že veselo razglasila, da se je gospod Holko očitno odločil, da me ima zadosti. Da malo poenostavim, nimam več povišanega holesterola. Kar je zame kar precejšnja novica, ker se dajeva že zadnjih nekaj let. (Zaenkrat) zmaga moja. Da, tudi brez tablet gre, samo malo dlje traja. Sem vesela, da sem se odločila tako. Očitno grem v pravo smer, tako z načinom prehranjevanja (mimo grede, te dni imam prvo obletnico nemesojdstva) kot razmišljnja. Precejšnji premiki so se zgodili. Tudi zdaj se. Življenje vedno poskrbi, da se učimo. Naprej in naprej.

Drugače pač na izi vikend, jupiii. Glede na to, da sem vstala, ko je moja stara mama verjetno že jedla kosilo, sem dobila svojo dozo. Danes pa poudarek na sončku. Prav prijeten dan. Za mano je že en mini šoping v mestu in drink. Lili, še enkrat hvala za vazo. Je narejena za mojo dnevno. Kmalu pa na terasico k Damjanu in Urški. Tako da bo dan zase in samo s sabo očitno jutri. V Slo sem dobila knjigo o tui-na kitajski masaži in še nekaj malega o tradicionalni kitajski medicini. Komaj čakam, da se potopim notri. Me vedno bolj vleče, da bi se je tudi naučila. Kitajske in/ali pa kakšne druge.

Še vedno na dopustu

Kar je tudi razlog za zanemarjanje bloga. Te dni se trudim ne zanemariti svojih prijateljev in familije v Slo. Obiski sorodnikov in prijateljev, večinoma nosečnic in mamic, so na sporedu vsak dan. In ti njihovi mali pikiji so iz obiska v obisk bolj simpatični in navihani. Super so. V ponedeljek šibam še malo na slovensko obalo, da se poigram in pocartam z mojo Ano. Komaj čakam :)

Za uvod dopusta pa je bil en čudovit teden na Rabu. Družbica je bila super, tako da hvala vsem za lep teden. Vonj po morju in pesem škržatov. Bi šeeeeeeeeee !!! Naj govorijo fotke.

Dober večer je bil

To pa je bla večerja! Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se ustrašli posode, ki ste jo dobili na mizo? Ni manjkalo veliko. Sem slišala, da imajo Brazilci radi velike porcije, samo da dobiš cel škaf solate na mizo… Uuuu laaa laaaa!!! Ne samo veliko, tudi dobro. In capirinha. Mmmmmm :) Ponovimo po dopustih, a ne?

Steklenica vina od prejšnjega večera je spraznjena, do konca. In tudi ta večer je traaaajal. Hja, so osebe, ki lahko v parih dneh naredijo pravo prevetritev. Kar nekaj premikov se mi je zgodilo v glavi. Zelo pozitivnih, neverjetnih. Hvala. Sem z nasmehom na obrazu. Škoda le, da čas ni pravi.

Dogodki in odmevi

Zadnje dni kar nekaj okol laufam in še sama sebe ne folgam. Zato tud malo zanemarjam svojega otroka, blog torej. Pa cel kup knjig me vabi. In portugalščina. Ima kdo kakšno uro dneva odveč? Kupim.

Ta teden sta se od nas v službi poslovili dve blazno simpatični stažerki, Jana in Sinja. Res ful ful fejst punci, ki sta nas dnevno zalagali s smehom, dobro voljo, čokoladicami in sladoledom. Hvalaaaa!!! Vaju pogrešam.

Včeraj smo šli v park pogledat skupino, ki vadi capoeiro. Park Merl pravo odkritje, tudi za nekatere, ki nismo več čistno novi v Luxu. Travca, drevesa, voda... Super, sproščujoče. In samo 15 min od mene. Joooooj, kjer jst žvim!!! Ne samo park, tudi capoeira balzam za oči (!). Aha, za oči ;)

In potem se zgodijo še kakšni zanimivi pogovori ob kozarčku vina in se zavlečejo pooozno v noč... Hja, ni mi hudega :)

Polno glavo imam dopusta. Danes še oddelala svoje, jutri dopoldan spakiram in via Slovenija. In potem Rab, česar se neizmerno veselim. Kot otrok, ki odšteva, kolkrat še spat, preden gremo na morje :) S tem da me nekaj dni pred odhodom kar malo tesnoba prime. Nekaj zaradi pakiranja (da le ne pozabim kaj. in res cela katastrofa, če bi), še vedno me daje to, da se bom ja videla v SLO vsaj z mojimi VIP-ovci (predvsem dojenčki in nosečnicami ), če ne še s kom. Stara zgodba. Ja, vem ja. Če se ne bom, se pač ne bom.

Danes slovensko-irska naveza na večerjo v brazilsko restavracijo. Pustimo se presenetiti. Hrani in družbi.

Dušeno rdeče zelje

Kuhala sem po receptu Pepike Levstek (knjiga Kuharstvo za vsakogar, darilo moje stare mame). Knjiga, v kateri poiščem predvsem kakšne dobre stare recepte, najraje kadar kuham kaj na žlico. Sicer redko, ker kuhat te zadeve za eno osebo ni niti časovno niti količinsko ekonomično. Vsake toliko pa vseeno paše, še boljše če so kakšni obiski za. Pozimi sem recimo eno prijetno družbico razveselila z vipavsko joto, ki je sodelavki čudežno pozdravila domotožje. Ni slabo, a? :)

Količine za 4 osebe:

• 40 dag rdečega zelja
• limonon sok ali kis
• 4 dag maščobe
• 1 dag sladkorja
• 4 dag čebule
• 10 dag jabolk (1 jabolko)
• sol
• rdeče vino po potrebi
• malo juhe za zalivanje

Oprano zelje narežemo na rezance in ga pokapamo z limoninim sokom ali kisom. Na maščobi zarumenimo sladkor. Dodamo sesekljano čebulo in jo rumeno prepražimo, nato dodamo zelje, naribano jabolko, prilijemo vino in solimo. Pokrito dušimo. Med dušenjem prilivamo po potrebi še malo juhe ali vode, da se jed ne prismodi. (Levstek, P. (2004): Kuharstvo za vsakogar)

Air

26.7.2007

Grund je moj najljubši del Luxa. Tako kot imam v Ljubljani staro Ljubljano, imam v Luxu Grund. Čudovit park, simpatičn pubi in Abbaye Newmunster. V Abbaye gremo večkrat na nedeljski jutranji jazz. No, jutranji, ob 11.30, kar pa je včasih res lahko zgodaj. Glede na to da se mi je danes uspelo ločit od kovtra malo pred 12. :)

Air torej... Koncertirali so na dvorišču Abbayja, tako da si boljšega ambienta ne moreš želet. Seveda je padla ideja, da bi bi še bolj pasalo, če bi bili na dvorišču kakšni kavči in bi se človk udobno namestil tja. Mogoče pa kak drug organizator pride s takšno idejo :) Glasba seveda tudi super, taka za čilat. In opažam, da mi takšna vedno bolj tudi paše.

No, brez malce kritike čez organizacijo ne morem, res ne. Za koncert je bilo na voljo omejeno število kar, kar je bilo dobro. In potem takem bi sklepala, da se organizatorji na cel dogodek pripravijo v skladu s pričakovanim številom obiskovalcev. In temu ustrezno prilagodijo kapacitete za strežbo pijače in hrane. Tukaj pač ne. 2 šanka za polno dvorišče ljudi, s tem da na enemu sploh ni delala pipa za pivo, na drugem pa zelooooooo počaaaaas, čisto po Smolarjevsko. Hja, tam nas je malo minila potrpežljivost.

Koncer pa fajn, res.

Zelenjavna enolončnica

Posledica treh biokišt in zelenjave z maminega vrta je, da se je v hladilniku znajdlo nekaj zelenjave, s katero se na znajdem najbolje. Kaj naj recimo z bobom? Kolerabo? Nič lažjega kot to. Zmetat v lonec in nastane enolončnica. Sicer si načeloma pripravljam hrano vsak dan sproti, tole bo pač za jutri, pojutrišnejm... No, bo kar dovolj za 2 dni.

Zelenjava, ki sem jo dala v enolončnico je pa tale:

• čebula in česen
• korenček (korenček je fino dodati kar za čebulo, da se malo popraži in tako da juhi barvo)
  
• bob
• koleraba
• fižol v strokih
• krompir
• rdeče zelje

Dišiiiiiiiiiiiiiiiii :)

Zdaj pa šibam k Tini in Stevu na večerjo, Steve kuha. Čao čao :)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

RDEČE ZELJE

• krepi imunski sistem
• znižuje krvni tlak
• odpravlja zaprtost in lenost črevesa
• razstruplja vsebino črevesa
• odstranjuje vodo iz telesa in pomaga pri hujšanju
• obnavlja črevesno sluznico in floro
• pospešuje nastajanje sperme
• daje hranilne snovi za spolno poželenje in moč
• pospešuje delovanje ščitnice in varuje timus
• celicam daje energijo
• pospešuje rast celic in deluje pomlajevalno
• daje hranilne snovi, ki izboljšujejo razpoloženje
• pomaga pri obnavljanju vezivnih tkiv
• poživlja delovanje možganov

Klaus Oberbeil, Christiane Lentz: Zdravilna moč sadja in zelenjave.

Most wanted

Od kar sem naredila konkur, sem dobila že 5 ponudb za službo oz. lahko prištejem še sedanje delovno mesto, torej 6. Tiste prve sem kar veselo odklanjala, danes me je ena celo zamikala. Ker je delo pač v Italiji. Sicer sem potem malo pogledala, kje se nahaja ta kraj in kako je velik in... Ooo, ne ne. Saj ne da je Lux velemesto, samo v tak majčen kraj pa ne... še.

Vikend v Prizu

V tretje gre menda rado in meni je v tretje uspelo doživet Pariz v soncu. In to cele tri dni. Vikend presežnikov vsekakor - družba, mesto, vreme... Vse oh in sploh fino. Smo ga obdelali čisto po turistično - Louvre (samo zunaj), Elizejske poljane, Palais de Chaillot, Eiffel (pogled z vrha je fantastičen), Montmartre s Sacre Coeur, Moullin Rouge, vožnja z ladjico po Sieni, pokopališče Pere Lachaise (grob Jima Morrisona) in za piko na i še Versailleski vrtovi. Ti so name naredili največji vtis, tako zaradi lepote kot tudi velikosti. Zdaj vem, da si moram zanje vzeti še dva dni - enega da prekruzam cele vrtove in enega za grad. In tistega za grad res CEL DAN. Vrste za vstopnice so nenormalno dolge. 2,5h včeraj sigurno, pa raje še kaj več. Menda se da vstopnice za gradove kupit tudi v naprej, tako da ti je en del čakanja prihranjen, brez ne gre tudi v tem primeru. Tudi mi smo fino čakali. Ko prideš na vhod, te znaki vodijo v 2 smeri: Tickets in Guests with tickets. Nikjer pa ne piše (sem preverila pri odhodu), da za ogled vrtov karto kupiš drugje. Tako da smo bili cca 1 uro v vrsti, potem pa nas je en stric po megafonu razsvetlil, da tisti ki gremo samo v vrtove, naj kupimo karte na blagajni pri vhodu v vrtove. Jupiiiii !!! Nekaj zgubljenega časa, a ni pokvarilo dneva.

In kaj smo jedli te dni? Viva l' Italia!!! Testeni, pizze in solate so bile na jedilniku vsak dan. V bistvu sploh ne vem, kaj je prava francoska kuinja. Zrezki in omakce mogoče? Aha, siri. In kaj še? Uuuuu, so bili pa suuuuuper zajtrki. Kar zunaj na ulčki - svež pomarančni sok, svež fransocki kruh z maslom in marmelado, rogljički in kapučino. Mmmmm... Takšne zajtrke bi lahko imela kar vsak dan.

In še ena zanimivost. Ko smo se sprehajali po Elizejskih, tisti del s trgovinami, smo našli zelo zanimive javne WC-je. Fancy shit, ni kaj. Domnevam (ne vem) da so jih opremili kakšni znani oblikovalci, ker je res vse oh in sploh lepo in stajliš. Vstopnina 1 €, vredno ogleda :)

Best of 1: Ležanje na travi v Versaillesu, ob vodi, v ozadju igra klasika

Best of 2: Zajtrk na ulčki

Konec vikenda, konec obiskov. Smo se imeli fino, tako da je precej hitro minilo. Pa vidim, da le nisem tako razvajena in da mi je čisto ok, če imam družbo v stanovanju. Tako da... Kdo pride naslednji?

Fotke so tudi.

Fino je imet obiske

Mami je kupila prt, ker ga še vedno nisem imela. In vrvico, da mi je privezala sončnice na balkonu. So malce preveč plesale z vetrom. Silvota danes čakajo še vrata od kopalnice, nekaj se zatikajo. Ma ja, res mi paše, da mi kdo kaj naredi v stanovanju. Ker se mi vsega enostavno ne da sami. To zdaj ugotavljam. In to so potem tiste stvari, ki jih tako zelo rada odlašam. Ha, tokrat jih ne bo treba dati na spisek, lahko že kar odkljukam. Aja, še žarnico je treba zamenjat v predsobi. Mislim, da bom zmogla:)

Za vikend pa Pariz. Sem že naročila sonce.

Sonček jeeeee...

...in jaz sem skuštranaaaa :) Res da že na meji neverjetnega, v Lux je prišlo poletje. Upam, da prišlo in ne le zašlo. Včeraj zvečer smo balkončkali in sem imela občutek, da sem nekje na dopustu. Da le ne pozabim v službo :) Dopuuuust!!!!! Aaaaaaah... Zdaj pa res že komaj čakam. In delam seznamček, kam vse bi šla. Najbolj se veselim morja. Lani nisem bila in kar manjka. Itak bi se najraje preselila nekam na obalo, ne pa da je že 2 leti nisem videla od blizu. Morje torej... In Ljubljana. Ljubljano res pogrešam. Se imam na sumu, da bom tam živela. Kadarkoli to pač bo. Že samo mesto je zakon, pa večina družbe je tam. In "moji prostorčki". Ponavadi ne gre brez čajne. Upam, da mi uspe pridet tudi v Gajo. Jaki, se zmenva za dejt kar tam? :) In džusarna je ena simpatična novost, ki jo bo treba pogledat. Tako da predrage lastnice in predragi lastniki avtomobilov, tokrat protestiram proti srečanjem "Tamkjersedaparkirattorejnevcentru". Rabim dozo stare LJ. Smo zmenjeni, a ne? :)

Petek trinajsti...

... se je pri meni začel zelo "obetavno". Zjutraj sem malo... iztirila. V centru sem presedla na napačen bus za v službo. Sem imela malo sprehoda, da sem prišla nazaj na pravi tir. Hja, se zgodi. Imam pač meglo na očeh, še nakaj časa po tem ko vstanem :) In v kantini sem dobila malo porcijo džusa, ker jim je zmanjkalo ta velikih kozarcev. Nič hujšega torej, trinajstica je bila kar nežna z mano.

Zvečer sem dobila obisk. Prišla sta mami in Silvo, tako da bom imela zdaj skoraj 2 tedna malo družinskega življenja. Se veselim, bo fino. Pa tudi to da malo preizkusim svojo razvajenost. Kar nekaj časa že živim sama in sem se večkrat zalotila pri kakšnih obiskih, da me prehitro kaj ziritira. In to po nepotrebnem. Vem. Ja, razvajena sem postala. Da vidim, kako bo zdaj.

Biokišta

Naročila sem biokišto in jo danes prvič tudi dobila. Zdaj vsako sredo dostava biološko pridelane zelenjave in sadja. Danes sem dobila: 2 grozda, mango, marelice, 2 hruški, zeleno solato, šopek peteršila, 4 paradižnike, 1 rdečo in 1 rumeno papriko, kolerabo, korenje, bob in šalotko. Cena 20,85€. Solato sem že pojedla. Neverjetno. Imela okus in vonj, poleg tega je pa očitno res zrasla na ta pravi zemlji, ker je bila precej blatna.

Količinsko kar zalogaj za eno osebo. Mi ja pa fajn, ker bom tako več kuhala doma. In brskala za recepti. Če grem sama v trgovino, ponavadi v kupujem isto zelenjavo. Zdaj pa vsako sredo kišta presenečenja :)

Malo sončka

Menda eni pogrešate sončnice na mojem blogu.

Jaz pa pogrešam sonce. Kaj Luxa letos ni na zemljevidu poletja?

Moja prva lekcija Portugalščine

Glede na to da si v Braziliji z Angleščino ne da kaj dosti pomagati, se bo treba vsaj malo naučiti brazilsko Portugalščino. Tina je izvohala ene dobre CD-jčke, alla Portugalščina v 3h mesecih. No, pa začnimo. Danes med likanjem (mojim najmanj ljubim gospodinjskih opravilom) sem naredila prvo lekcijo. Ja, kot je rekla Olga. Učenje za lenuhe. Ponavljaš fraze kot papiga. Sem si nekaj zapomnila. Je pa hecen ta jezik. Kot italijanščina z zelo močnim ... mogoče zasavskim? ... naglasom. In zeloooo je treba odpirati usta in se pačiti zraven. Me malo čeljust boli.

EMO

Veste, kdo so EMO-ti? Pred nekaj dnevi sem prvič slišala zanje. In nisem bila edina v tisti družbici. Se je sociolog v meni prebudil in vprašal googla, kaj pravi.

EMO (krajše od "emotional") torej... Subkultura mladih, predvsem najstnikov, ki ima korenine v punku. Bledi obrazi, črni lasje postriženi in počesani na stran čez oči, črne obrobe okoli oči, črna oblačila .

Poslušajo t.i. death pop in/ali hard core punk rock, pišejo in berejo poezijo (romantično, morbidno), gledajo grozljivke, ne marajo športa, najstnice se bojijo ta pravih dedcev in so jim zato všeč bolj feminilni fantje. So tihi, introvertirani, blazno nesrečni in zamorjeni, nagnjeni k samopomilovnju in tudi samopoškodovanju. Menda se radi zadržujejo v temnih prostorih.

Ena emovska pesmica (band je Adam And Andrew). Joj joj, in jaz naj bi bila zagrenjena pubertetnica!?!?! Po mojem sem imela srečo, da nisem vedla za EMO-te. Aja, saj emo blondinka itak ne gre :)


Še malo domačega branja:
Testirajte se - mogoče ste EMO
Uncyclopedia - to razlago MORATE prebrat :)
Filmček - 20 min, če se vam da pogledat, meni se (še) ni
How to be EMO
EMO cult warning for parents
Wikipedija

Soja - to eat or not to eat?

Nobena skrivnost ni, da preberem kaj precej literature s področja prehrane. Zanimivo mi je predvsem vedeti, kako si lahko s prehrano izboljšamo kvaliteto življenja oz. tudi pozdravimo kakšne nevšečnosti. O tem kaj je zdravo je seveda že milijon teorij, zase sem izbrala neko kombinacijo – na podlagi tega kar sem prebrala in kaj ustreza mojemu telesu. Ne, nimam svetniškega sija okoli glave in vem, da bi se lahko večkrat odpovedala kakšnim pregrešnim dobrotam. Na ta račun pač malo kompenziram.

Da ne bom preveč zašla… Moj namen je tokrat napisati nekaj o soji. Tudi že opevani super hrani, v zadnjem času pa sem prebrala kar nekaj člankov, ki temu oporekajo. In so me pošteno razjezili. Predvsem zato, ker navadni smrtnik pač nima sredstev, da bi te trditve preverjal. Razen kritičnega uma, ki recimo da lahko v vsej tej zmedi propagande in antipropagande izlušči kakšno koristno informacijo. O tem kaj je naumil moj um pa spodaj.

Zelo pogosto slišimo, da so soja in sojini izdelki odličen nadomestek mesa v vegetarijanski prehrani, saj imajo zelo visoko vsebnost beljakovin. Kot izdelki rastlinskega izvora, ne vsebujejo holesterola (po nekaterih navedbah naj bi ga celo zniževali), so pa vir rastlinskih omega 3-maščobnih kislin. Fitoestrogeni (genistein, daidezin) v soji, ki delujejo kot hormon estrogen, imajo antikancerogeni učinek pri tistih vrstah raka, ki so povezane s hormoni (rak dojke in prostate), poleg tega pa omilijo težave menopavze, saj višajo raven estrogena. Ravno tako pomagajo pri osteoporozi, saj vplivajo na gradnjo kostnine in zmanjšajo izločanje kalcija iz telesa. Ker ima nizek glikemični indeks, so je veseli vsi, ki se prehranjujejo po načelih Montignacove diete. Hvaležni uživalci sojinega mleka so osebe, ki imajo laktozno intoleranco in jim uživanje mleka povzroča precejšnje prebavne težave (napenjanje, diarejo, krče). Sojino mleko vsebuje tudi več kalcija kot kravje.

In kje gre potem narobe?

• Genistein v soji otežuje zanositev, saj uničuje spermije v ženskem traktu oz. po navedbah drugega članka upočasni gibanje spermijev. In to že majhna doza, čeprav ne najdem, kolikšna naj bi ta doza bila. Tako da naj ženske, ki želijo zanositi, v plodnih dneh, ne bi uživale sojinih izdelkov.
• Fitoestrogeni (sem spada tudi genistein) vplivajo na delovanje žlez v telesu in tako lahko vplivajo na neplodnost in razvoj raka na dojki (kje je potem tu logika, če naj bi pa imeli antikancerogeni učinek?!?!?)

Ko sem googlala fitoestrogene, nič slabega. Recimo tole, gradivo z Medicinske fakultete:

Fitoestrogeni (v nadaljevanju FE) so naravni hormoni in se pojavljajo v rastlinah, v človeško telo se vnesejo s prehrano, prehajajo pa tudi placento in so prisotni v materinem mleku. Razdeljeni so v številne razrede (izoflavoni, lignini itd.), njihova značilnost pa je, da so strukturno podobni sesalskim estrogenom, njihov estrogenski učinek pa je v primerjavi z njimi majhen (1:500 oz 1:1000 glede na 17β-estradiol). Velika vsebnost FE je npr. v soji in njenih izdelkih, kjer najdemo izoflavona danzidein in genistein. Vnos se med različnimi populacijami razlikuje (V Aziji do 100 krat več kot v ZDA).

• Primer nosečnice, ki je pila velike količine (!) sojinega mleka, s čimer je dojenček dobil veliko dozo ženskih hormonov in se mu zato niso razvili spolni organi. Ker je do 21. leta tudi sam pil sojino mleko (me zanima kakšne so bile količine), so se mu razvile dojke

• Če dojenček dobi izključno sojino hrano, dobi s tem za 5 kontracepcijskih tablet estrogena
• Opazili so tudi nek splošen trend, da dekleta že veliko prej začnejo kazati znake pubertete (že pri 8h letih rast dojk in sramnih dlak), pri fantih pa se ta starostna meja viša (kaj pa hormoni v ostali hrani, tisti nimajo nobenega vpliva?)
• Doječe matere, ki pijejo sojino mleko, naj bi imele težave pri dojenju. Imam sicer prijateljico, ki je zaradi hčerkine alergije na kravje mleko, med dojenjem pila samo sojinega, pa je imela … uuu laaa laaaaaaa … veliiiiiiiko mleka.
• Po besedah Švicarske zdravstvene službe količina estrogena v 100 g sojinih beljakovin odgovarja količini, ki je v eni kontracepcijski tableti.
• 2 kozarca sojinega mleka dnevno povzročita spremembe v menstrualnem ciklusu
• Sojina zrna absorbirajo iz zemlje velike količine aluminija, kar škodljivo vpliva na živčni sistem in na ledvice
• Povzroča alergije, slabi imunski sistem
• Vpliv na delovanje ščitnice (prekomerno izločanje hormonov)
• Poveča potrebo telesa po vitaminu D
• Fitati zmanjšujejo absorpcijo kalcija, magnezija, železa in cinka v telesu
• Baje da soja znižuje spolni nagon

Škodljivih učinkov naj ne bi imeli fermentirani sojini izdelki kot je tempeh, miso, shoyu, tamari, sojina omaka.

Res prava poplava informacij, tudi nasprotujočih si ne manjka. Kaj torej? Ja, na kravje mleko sigurno ne bom prešaltala nazaj, ker se z mojimi prebavili ne razumejo najbolje. Mi ostaneta riževo in ovseno mleko. In konec koncu, zakaj tudi ne sojino. Mogoče ga v 1 tednu spijem 1 liter. In smo pri zmernosti. Verjamem, da tile fitoestrogeni znajo povzročiti zmedo v hormonskem sistemu, samo… Kaj pa količine?!?!? Pa dajte no, saj jemo verjetno še kaj drugega kot tofu, sojin jogurt in sojino mleko. Primeri, ki jih navajajo članki so res ekstremni. Oz v ameriškem merilu mogoče niti ne. Neka punca, si je uredila zdravo prehrano tako, da je jedla čim več sojinih zadev (očitno je v ZDA res hudo močna pro-soja propaganda in čisto možno, da folk uživa sojine izdelke v enormnih količinah, me ne bi presenetilo) in je imela več oblik raka ter ščitnica ji je podivjala (ne navajajo pa še kakšnih drugih možnih vzrokov za težave s ščitnico in za raka). Če hraniš dojenčka izključno s sojinimi izdelki… Zakaj že? Aja, Alpro ne priporoča hranjenja dojenčkov s sojo pred 6. mesecem, samo za info. In še ena info, ki sem jo dobila od gospoda, ki se profesionalno ukvarja z alternativo – izdelki od proizvajalca Lima naj bi bili veliko bolj kakovosti kot od Alpro, saj je proizvodnja pri slednjih že zelo masovna in tako tudi izdelki slabe kakovosti.

Sem spodaj prilepila linke do člankov, ki sem jih brala, tako da lahko še sami najdete kakšne informacije. Bom vesela vseh komentarjev, za ali proti. Po pravici povedano, vidim tu le malo preveč pretiravanja. In premalo konkretnih podatkov. Če še kaj odkrijete, kar na dan z info.

Najhrana - soja

Soja - rastlinsko meso
Cicisvetovalnica - zdravilna soja
Kaj je dobro vedeti - soja
Je soja škodljiva?
Soja otežuje zanositev
Soja - zdravo ili nezdravo?
Fitokemikalije
Zbirka gradiv za študente medicine in stomatologije
SoyOnline
Soy: Too good to be true
They hailed it as a wonderfood
One women's story on soya
Alprosoya
Limasoya