In vendar...

... sem se odločila.

Sem že skupčkala študijsko gradivo, se psihično pripravila. Samo nekje tam zadaj ni bilo miru. Očitno sem rabila eno brco, da me je premaknila. Hvala, Tadeja. Je bilo zadosti nežno :)

Odločila sem se torej, da ne grem na teste v Strasbourg. Konec stavka. Pika. Zakaj? V bistvu čisto preprosto. Samo delo mi ne bi dalo kaj več kot mi daje sedanje. Zakaj bi ga torej menjala? Imam pa tukaj nekaj, kar mi je bistvenega pomena, da grem vsak dan rada v službo. Krasne sodelavce. Nekateri so tudi prijatelji.

Sem odprta za spremembe, samo tokrat sem pripravljena na eno večjo. Ko pride, jo z veseljem sprejmem.