Kontrolke... ni jih konec

Ja, reees! Zadnjega pol leta kot v srednji šoli, ko smo kar naprej nekaj pisali. Tokrat "službeni testi". Jah, pride človek enkrat v eurokratsko mašinerijo in te udari kot epidemija. En konkur. In drugi konkur. In mogoče še... KER... Ko imaš pa enkrat konkur, si car. Dobiš službo za nedoločen čas. In to ne katerokoli službo. V institucijah!!! Je veliko ugodnosti. Ko si enkrat tukaj, sveta zunaj ni več. No, tako sem že novembra drgnila vsebine o EU in trenirala svojo matematično polovico možganov. Uuuu, it's alive! Ponovi vajo aprila, smo prišli v drugi krog. In zdaj... Bolj za hec kot za res sem se prijavila na Sodišče za človekove pravice. Zakaj si ne bi odprla še enih vrat, če lahko? In sem včeraj dobila mail, da sem prišla v ožji izbor 15 kandidatov in da me vabijo na ... Uganite kam. Na teste! In sem seveda blazno pri volji, da zopet začnem polnit svojo glavo z življenjsko pomembnimi vsebinami. Te naredijo čisto novega človeka. Vse kar ste želeli vedeti o Svetu Evrope in si niste upali vprašati. Novembra je bila na urniku EU. In sem si zapomnila (tudi) to, da SE ni EU institucija. Kar pomeni, da grem spet jovo na novo. Zaplavat v nove vode. Maaa, se mi ne da. Res ne. In iščem izgovore sama pri sebi. Še dobro, da se že tako poznam, da se ne morem več okol prnest.

Ta lenoba... Priročna, res. Če ne grem na teste, se ne bo treba odločati. Ker... Če naredim teste, in potem še ene teste in jih potem zašarmiram še na razgovoru. Potem se bo treba pa odločati. Iti ali ne iti? To je zdaj vprašanje. Če me kdo vpraša v tem trenutku... Pojma nimam!!! Vem samo, da tukaj in zdaj blazno uživam.